Prvi letnik
Drugi letnik
Tretji letnik
Izbirni predmeti
Legenda: ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke
Za ostale spremembe v okviru prenove študijskega programa se lahko obrnete na fakulteto.
Pridobljene kompetence:
Diplomanti programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah,… Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.
Splošne kompetence:
- poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija;
- seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki;
- kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
- sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov (harvardska metoda);
- sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti;
- kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
- občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
- sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.
Predmetno-specifične kompetence:
- poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja socialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije;
- poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel psihoterapevtskih pristopov in specifičnih za izbrani pristop;
- seznanjenost in razumevanje ter vrednotenje raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop;
- sposobnost uporabe znanja in metod psihosocialnega svetovanja v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti;
- sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
- zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin;
- poznavanje skupinske dinamike v primeru dela s skupino in/ali koterapevti;
- uporaba kritične refleksije in redne supervizije za ocenjevanje tako svojega dela kot tudi dela drugih;
- sposobnost raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihosocialne pomoči, v katerih sodelujejo;
- sposobnost zavzemanja kritičnega odnosa do svoje pristopa, presojanja njenih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
- zmožnost razumevanja kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno in psihoterapevtsko delo;
- sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov;
- zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti;
- zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom;
- zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi;
- zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec;
- kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
- občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost.
