Domov Družboslovni raziskovalni center Inštitut za uporabne družbene študije (IUDŠ)

Inštitut za uporabne družbene študije

IUDŠ je analitično jedro FUDŠ za aplikativne družbene študije. Z empiričnimi pristopi raziskujemo družbene transformacije, politično ekonomijo in menedžment, prenašajoč teoretično znanje v konkretne rešitve.

Področja delovanja inštituta

Inštitut povezuje širok spekter teoretičnih pogledov  in empiričnih pristopov v družboslovju. Po eni strani temelji na širokem razumevanju družbenih transformacij v sodobnem svetu, ki združuje tako makro kot mikro vidike, kot tudi kulturne, družbene, politične in ekonomske razsežnosti. Po drugi strain je raziskovanje inštituta usmerjeno na področje politike, saj se ukvarja s preučevanjem njenih kulturnih, strukturnih in procesnih vidikov. V ospredju so različni politični pojavi, ki so rezultat sovplivanja vrednotnih orientacij, institucionalnega ustroja in aktivnosti političnih akterjev v določeni družbi. V tem smislu je raziskovalni fokus na vladanju (governance) na različnih ravneh, tj. na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni (tudi evropski) ravni. Poleg tega pa pa je inštitut specializiran tudi za raziskovanje in poučevanje na področju socioloških teorij, globalizacije, družbenih sprememb, regionalnega razvoja, raziskav tveganj, mednarodnih migracij in štirih globalnih trendov individualizacije.

Metodološki pristopi v okviru inštituta temeljijo na triangulaciji in tako vključuje kombinacijo:

  • kvantitativnih metod, ki obsegajo predvsem uporabo anketnih podatkov, uradnih statistik in kazalnikov v regresijskih modelih, hierarhičnih regresijskih modelih, faktorski analizi, analizi klastrov,  analizi omrežij kot tudi analizo vsebine različnih besedil, predvsem medijskih;
  • kvalitativne metode, kot so intervjuji, fokusne skupine in analiza diskurza;
  • primerjalne metode (temeljijo na podlagi anketnih podatkov, statistik in kazalnikov ter analizi mehkih množic (fuzzy-set).

Raziskovalci:  Sicris

prof. dr. Matevž Tomšič

Predavatelj

Sodeluje kot: predavatelj

Govorilne ure: po dogovoru

Kontakt: matevz.tomsic@fuds.si

Področje raziskovanja

Raziskovalni fokus pokriva področja demokracije, političnih elit, politične kulture, civilne družbe in medijev. Osredotoča se na analizo ključnih temeljev sodobne demokracije. V tem okviru je poseben poudarek na preučevanju političnih elit in vloge politične kulture kot temeljnega ogrodja za delovanje demokratičnih sistemov. Delo vključuje poglobljeno študijo vpliva civilne družbe kot ključnega korektiva in nosilca družbene kohezije. V luči digitalne transformacije se aktivno raziskuje tudi vpliv medijev – tradicionalnih in novih – na oblikovanje javnega mnenja, politično mobilizacijo in stabilnost demokratičnih institucij.

Preberi več

Podjetništvo, inovacije in tehnologije v regionalnem in globalnem razvoju

Raziskovalni program se je začel leta 2016, vendar temelji na 18 letih izkušenj, izvedenih raziskav z različnimi lokalno, regionalno, nacionalno in mednarodno financiranimi raziskavami. Člani raziskovalnega programa so sodelovali v različnih projektih EU v okviru 6. in 7. okvirnega programa, Horizon 2020, Transnational Cooperation Programme Southeast Europe, Danube Transnational Programme, Erasmus+ programi (Knowledge Alliance, Capacity Building in Higher Education), katedra Jean Monnet in Jean Monnet Centri odličnosti.

Program raziskuje družbeno-kulturne vidike podjetništva, inovacij in prenosa tehnologije ter diseminacije. Delo združuje tako temeljne raziskave, ločevanje družbenih in strateških mehanizmov, krepitev in oviranje teh pojavov ter uporabne raziskave, ki dajejo znanje, pomembno za podjetja, politike, oblikovalce politik in poklicna združenja.

Raziskovalni program uporablja in testira različne teoretične in konceptualne pristope. Trenutno se v prvi vrsti uporablja teorijo socialnih polj, raziskuje se vloga institucij, družbenih omrežij in kognitivnih okvirjev, drugič: kulturno politična ekonomija, ki raziskuje mehanizme selektivnosti in evolucionarnih mehanizmov, ki vodijo k vzpostavitvi ekonomskega imaginarija.

Raziskovalni programi so razvili različna orodja za zbiranje podatkov, ki jih raziskovalci lahko uporabljajo pri svojih lastnih raziskavah in so zbrali precejšnjo količino primarnih in sekundarnih podatkov, ki so na voljo za napredne in doktorske študente v lastnih raziskavah.

Vodja raziskovalnega programa: prof. dr. Borut Rončević

Člani:

  • prof. dr. William O’Gorman
  • prof. dr. Emilian R. Kavalski
  • doc. dr. Dolores Modic
  • doc. dr. Victor Cepoi
  • izr. prof. dr. Andrej Raspor
  • izr. prof. dr. Tamara Besednjak Valič
  • doc. dr. Alenka Pandiloska Jurak
  • dr. Janez Kolar
  • Christian Gangaliuc
  • izr. prof. dr. Erika Džajić Uršič
  • izr. prof. dr. Predrag Ljubotina
  • doc. dr. Urša Lamut

Demokracija, mediji in razvoj

Raziskovalni program Demokracija in razvoj je začel delovati leta 2008. Ukvarja se z razvojem v kontekstu demokracije, tj. znotraj sistema parlamentarne demokracije. Razvoj se razume kot dejavnik, ki krepi družbene demokratične potenciale. Demokracija namreč potrebuje lastne družbene potrebe, ki zajemajo ekonomske (materialne blaginje), družbene (ekstenzivni in avtonomni srednji sloj) in kulturne dejavnike, kateri omogočajo njegovo razširjenost (vrednote posameznikove avtonomije). Po drugi strani pa se demokratična politika lahko dojema kot enega od generatorjev za nadgradnjo razvojne uspešnosti. Kakovost upravljanja je, vsaj v kontekstu razvitih zahodnih družb, integrirana v okvir demokratičnih vrednot, norm, načel in prakse.

Primarni cilji raziskovalnega programa so:
1.) preučevanje značaja družbenih preobrazb in odnosov med njihovimi političnimi, družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi vidiki, s posebnim poudarkom na procesih preobrazbe v srednje in vzhodno evropskih družbah;
2.) preiskovanje demokratičnih procesov na nacionalni, evropski in svetovni ravni;
3.) analiza odnosov med različnimi dimenzijami demokratičnega političnega okolja;
4.) ocena zmogljivosti političnih akterjev za oblikovanje in izvajanje razvojnih strategij.

Raziskovalni pristop programa temelji na primerjalni analizi zgoraj omenjenih družbenih pojavov na splošni ravni, ki je dopolnjena s študijami primerov. Združevanje različnih teoretičnih pristopov in raziskovalnih metod predstavlja osnovo inovativne analize in razlage vzročne zveze med različnimi komponentami demokratičnega političnega okolja in razvojne uspešnosti družb.

Vodja raziskovalnega programa: prof. dr. Matevž Tomšič

Člani: 

  • prof. dr. Matevž Tomšič
  • prof. dr. Mateja Rek
  • prof. dr. Luca Brusati
  • izr. prof. dr. Simona Kukovič
  • doc. dr. Peter Verovšek
  • izr. prof. dr. Petra Kleindienst
  • asist. Rok Bratina
  • asist. Sabina Mešič

Trajnostni razvoj in odgovornost

To je najnovejši raziskovalni program na FUDŠ, ki izkorišča vznemirljivo priložnost za spopadanje ene najbolj aktualnih tem današnjega časa, ki naj bi še bolj naraščala v svoji pomembnosti. Organiziran je okoli raziskovalnega projekta “Spodbujanje družbene in okoljske odgovornosti”, ki ga podpira Slovenska Nacionalna raziskovalna agencija (ARRS) in Jean Monnet Chair “European Governance for Sustainable Development”, ki ga podpira program EU Erasmus +. Izhaja tudi iz rezultatov Srednje Evrope in Jadransko-jonskih programov Interreg in drugih projektov, ki se ukvarjajo s socialnim podjetništvom, integracijo priseljencev in trajnostnim turizmom. Tesno je povezano tudi z delom programa menedžmenta družbenih transformacij (MOST) v okviru UNESCO in mednarodne raziskovalne mreže, ki se ukvarja z družbenimi preobrazbami v okviru Evropskega sociološkega združenja.

Potreba po združitvi gospodarske blaginje z odgovornostjo za ohranjanje naravnega okolja in socialno solidarnostjo, postaja vse pomembnejši izziv: za posameznike v vsakdanjem življenju, za podjetnike in menedžerje, za odločevalce in druge zaposlene v javnem sektorju, za aktivne člani nevladnih organizacij (NVO) na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Raziskovalni program pozdravlja kombinacije socioloških perspektiv z antropologijo, psihologijo, ekonomijo, politologijo in drugih disciplin. Družbene akcije in strukture postavlja v kontekst naravnega okolja in tehnološkega razvoja.

Program izhaja iz različnih teoretičnih pristopov, kot so kritični realizem, teorija socialnih sistemov, teorija načrtnega vedenja, kulturna politična ekonomija… Vključuje kvalitativne, kvantitativne in mešane raziskovalne metode, ki temeljijo na obsežnih podatkih, zbranih s prejšnjimi raziskavami.

Vodja raziskovalnega programa: prof. dr. Matej Makarovič

Člani:

  • izr. prof. dr. Tea Golob
  • doc. dr. Janja Mikulan
  • dr. Klavdija Zorec