Sinergijska integracija kvantitativne sociologije in STEM področij za razreševanje kritične družbene dileme: Prepoznavanje univerzalnosti v družbenih pojavih: primeri cepljenja, migracij in korupcije (J7-3156 B)

Vodja projekta na FUDŠ: prof. dr. Borut Rončević

Obdobje izvajanja: 1.10.2021 - 30. 9. 2024

Trajanje projekta: 36 mesecev

Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Kaj prinaša projekt?

Projekt raziskuje univerzalne zakonitosti družbenih pojavov, kot so cepljenje, migracije in korupcija, z združevanjem kvantitativne sociologije in STEM pristopov. Cilj je razviti interdisciplinarni model, ki združuje družboslovno, ekonomsko in STEM znanje ter omogoča napovedovanje prelomnih družbenih sprememb in podporo pri oblikovanju politik za trajnostno družbeno stabilnost.

Kratek opis projekta:

Teorije zarote pogosto povzročijo takojšnje učinke na gospodarsko rast in lahko sprožijo še hujše dolgoročne gospodarske učinke. Zdi se, da je demokracija še posebej ranljiva, ko je družba razdeljena na po velikosti primerljive, a zelo antagonistične skupine. Te družbene pojave običajno opisujejo orodja, razvita v fiziki za sisteme, ki se približujejo prelomnim točkam. Tu lahko celo zanemarljiv šok sproži nenaden fazni prehod, zaradi katerega se sistem spremeni v popolnoma drugačno končno stanje.

Človeške družbe so na splošno zapleteni sistemi, zato je za njihovo razumevanje ključnega pomena, ali se različni družbeni pojavi v veliki meri razlikujejo ali kažejo univerzalnost. Univerzalnost je lastnost, ko v kompleksnih in naravnih sistemih obstajajo nekatere skupne lastnosti velikega razreda sistemov, ki so neodvisne od dinamičnih podrobnosti teh posamičnih sistemov. V tej raziskavi se osredotočamo na različne družbene pojave, kot so nasprotovanje cepljenju, migracije in korupcija, z zanimivim ciljem razkriti neko obliko univerzalnosti ali natančneje, ugotoviti, ali obstaja skupni temeljni stohastični formalizem, ki jih ureja. Kje smo našli motivacijo za iskanje univerzalnosti v družbenih pojavih? Razmislimo o pandemiji, pri kateri večina prebivalstva države nasprotuje cepljenju. Zelo pomembno je ugotoviti prelomno točko, na kateri bo družba prešla od večine, ki nasprotuje cepljenju, k novi večini, ki bo cepljenje močno sprejela. Podobno zaželen je prehod iz faze bolj koruptivne v fazo manj koruptivne države. Nazadnje, če migracije postanejo obsežne in nenadzorovane, se lahko pojavijo potencialno nevarni konflikti in družba lahko preide iz ravnotežnega stanja, kjer obstaja sožitje med domačini in priseljenci, v popolnoma drugačno ravnotežno stanje, za katero so značilni antagonizem in hudi socialni konflikti. Vsi prejšnji primeri kažejo nazorno dvofazno naravo. Kakšna pa je dinamika, ki nadzira te procese, in ali so sami procesi neprekinjeni ali nenadni, še vedno ni dobro razumljeno. Ni treba posebej poudarjati, da je razumevanje izvora in preprečevanje neugodnih scenarijev v človeških družbah ključnega pomena.

Kvantitativno modeliranje v okviru projekta bo temeljilo na kombiniranih metodah evolucijske teorije iger in omrežne znanosti. To zagotavlja prožno izhodiščno platformo, saj analizira vpliv socialno-ekonomske spodbude na racionalne akterje, druga pa spremlja vse možne interakcije akter-akter znotraj populacije. Predlagane raziskave bodo postavile nove standarde za modelni realizem – in tako oblikovale področje za prihodnja desetletja – z vključevanjem več plasti kompleksnosti. Gre za interdisciplinarni raziskovalni projekt, tako teoretični kot empirični, ki vključuje delovanje na strokovnih področjih sociologije, ekonomije in kompleksnih sistemov s pomočjo konceptov omrežne znanosti (kolektivni pojavi), statistične fizike (prelomne točke in fazni prehodi) in evolucijske teorije iger (kooperativno Nash-evo ravnovesje).

Rezultati / Aktivnosti:

Projekt se izvaja skozi 4 delovne pakete (WP), ki predstavljajo faze projekta.

WP1 Konsolidacija obstoječe platforme za modeliranje migracijskih procesov. Začenjamo s pregledom obstoječih modelov migracijskih procesov, pri čemer prepoznavamo modele, ki so najbolj primerni za raziskovanje sedanje krize v Evropi. Razširili jih bomo (za zdaj le na podlagi računalniškega pristopa), tako da bomo dodajali nove elemente skladno z našim problemom.

WP2 Zbiranje razpoložljivih in pridobivanje novih empiričnih podatkov. V okviru tega WP bomo preučili ne-računalniške vidike problema in oblikovali pregled sedanjih družboslovnih pristopov k tej temi. Pri tem se bomo prvenstveno zanašali na različne teorije imigracije in opravljene anketne raziskave.

WP3 Zbiranje razpoložljivih in oblikovanje novih nevroznanstvenih rezultatov / eksperimentov. Nedavna spoznanja v nevroznanosti kažejo, da imajo politična stališča ustrezno mesto v strukturi možganov. Tudi ta spoznanja bodo vključena v okvire našega modeliranja, poleg rezultatov novih eksperimentov z uporabo EEG metod (partner na FAMNIT), namenjenih ugotavljanju vidikov, ki jih dosedanje raziskave še niso zajele.

WP4 Zlitje vseh ugotovitev v univerzalni interdisciplinarni model. V tem zaključnem WP bomo sintetizirali spoznanja, pridobljena v prejšnjih delovnih paketih v univerzalnem modelu imigracije in integracije, ki združuje znanje različnih disciplin. Njegova končna oblika ne bo izključno računalniška, temveč bo vključevala druge vidike, ki presegajo dosedanja (state of the art) spoznanja. Vhodni podatki našega modela bodo vključevali znane mikro in makro parametre o posameznem imigracijskem/ integracijskem procesu, rezultat pa bo predikcija socialne dinamike v družbi gostiteljici.

Aktualno

April 2025
Sodelovanje v ključni pobudi EU za preprečevanje radikalizacije
Fakulteta za uporabne družbene študije s ponosom sporoča, da je naša raziskovalka doc. dr. Janja Mikulan prejela povabilo za sodelovanje v EU Knowledge Hub on Prevention of Radicalisation (Tematska skupina 4: Lokalna dimenzija, polarizacija in krepitev odpornosti). To je ključna pobuda Evropske komisije za preprečevanje in boj proti nasilnemu ekstremizmu.
V prihajajočih mesecih bo ekipa raziskovalcev, odločevalcev in strokovnjakov iz vse Evrope, vključno z dr. Mikulan, sodelovala pri oblikovanju predlogov, ki bodo vključeni v prihajajočo EU agendo za boj proti terorizmu in preprečevanje radikalizacije. Dr. Mikulan bo na podlagi rezultatov svojih raziskav, ki jih izvaja v okviru podoktorskega projekta (ARIS), prispevala znanje in izkušnje o radikalizaciji z vidika travme.
Na prvem srečanju v Bruslju aprila 2025 so se strokovnjaki osredotočili na: pregled kompleksne krajine ekstremizma in njegovega vpliva na skupnosti; raziskovanje vzrokov, posledic in zaščitnih dejavnikov; analizo propagande, dezinformacij in tujega vpliva.
Delovni skupini želimo veliko uspeha pri tej pomembni nalogi!
Januar 2025
Januarja 2025 je doc. dr. Janja Mikulan, podoktorska raziskovalka (ARIS), sodelovala kot govorka 🎤 na Forumu deležnikov medijske vzgoje z naslovom Krepitev odpornosti na spletne lažne novice, dezinformacije in napačne informacije, ki je potekal v sklopu projekta MELI RESIST. 💬

🔎 Doc. dr. Janja Mikulan je v razpravi izpostavila izzive, povezane z ekstremističnimi vsebinami na spletu in družbenih omrežjih 🌐, pomen razumevanja ranljivosti otrok in mladih 👧👦 za tovrstne vsebine, predvsem z vidika travme 💥, ter vlogo medresorskega sodelovanja 🤝.

✨ Na podlagi foruma, na katerem so sodelovali tudi drugi izjemni govorci 👥 (dr. Mateja Rek, dr. Igor Pesek, dr. Sonja Merljak Zdovc) ter svetovno priznana strokovnjakinja na področju medijske pismenosti 📚, dr. Renee Hobbs, je bila oblikovana odlična infografika 📊, ki prikazuje ključne poudarke projekta MELI RESIST in je dostopna na spletni strani MELI RESIST – FUDŠ. 🌐🔗https://fuds.si/project/meli-resist-medijska-pismenost-za-odpor-proti-spletnim-laznim-novicam-dezinformacijam-in-napacnim-informacijam-2/

December 2024
Raziskovalka doc. dr. Janja Mikulan je 8. decembra 2024 sodelovala na mednarodni konferenci “Memory and Trauma,” ki jo je organiziral London Centre for Interdisciplinary Research. Na konferenci je predstavila prispevek z naslovom The Role of Collective Trauma and Memory in Radicalization: Case Study of Lebanon. V raziskavi je prikazala, kako sektaški politični sistem ter zgodovina in aktualno nasilje ustvarjajo zapleteno družbeno-politično krajino in kolektivno travmo (kolektivne pripovedi, čustva in mentalne modele), ki poglabljata radikalizacijo in nasilni ekstremizem. Z zainteresiranimi udeleženci je dr. Mikulan spregovorila tudi o aktualni vojni situaciji v Libanonu.

Raziskava je nastala v okviru raziskovalkinega podoktorskega temeljnega projekta Ranljivost za radikalizacijo z vidika travme, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

COBISS: The role of collective trauma and memory in radicalization; Elektronski vir : case study of Lebanon :: COBISS Plus

Oktober 2024
Na 17. Slovenski družboslovni konferenci in tretjem Jean Monnet dnevu, ki sta potekala 18. oktobra 2024, je med drugimi potekal tudi panel “EU as a Global Actor in Fragmented and Traumatized World – EU-GlobalAct”. Sodelujoči so predstavili različne, a tesno povezane izzive, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.

Vodja panela in podoktorska raziskovalka (ARIS) doc. dr. Janja Mikulan je predstavila tematiko spletne radikalizacije na primeru Bosne in Hercegovine. V svoji prezentacija je uvodoma predstavila osrednje dinamike skrajno desničarskega in djihadističnega  ekstremizma ter se nato fokusirala na osrednje mehanizme spletne radikalizacije obeh ekstremističnih skupin. Zaključila je, da obe supini uporabljata internet kot pomembno orodje za rekrutacijo in mobilizacijo posameznikov. Preko spleta ekstremistične skupine izkoriščajo ranljivosti in ponujajo rigidne okvire za naslavljanje krivic posameznikov. Internet pa jim tudi omogoča, da kreirajo zaprte, radikalne skupnosti, ki krepijo odtujitev in spodbujajo posameznike k nasilju.

Dogodek je ponudil izjemne vpoglede v to, kako lahko prispevamo k ustvarjanju bolj odporne, vključujoče in varne družbe. Hvala vsem predavateljem in udeležencem!

COBISS: Online radicalization in Bosnia and Herzegovina; Elektronski vir : comparing islamist and far-right extremists :: COBISS Plus

Junij 2024
Po osmih mesecih intenzivnega študija literature, doc. dr. Janja Mikulan v okviru ARIS podoktorskega raziskovalnega projekta z naslovom Ranljivost za radikalizacijo z vidika travme, pričenja s terenskim delom raziskave, in sicer v Bosni in Hercegovini.

Ob vse bolj krhki varnostni situaciji na Zahodnem Balkanu, bo njena raziskava ponudila aktualen in relevanten vpogled v pomen razumevanja nerazrešenih individualnih in kolektivnih travm, ki vplivajo na telesa, možgane, prepričanja in vedenja posameznikov in skupnosti ter tako zvišujejo ranljivost za politične manipulacije, radikalizacijo in nasilni ekstremizem.

Oktober 2023
Fakulteta za uporabne družbene študije je bila uspešna na javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto #2023 Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (#ARIS). V letošnjem letu je doc. dr. Janja Mikulan pridobila podoktorski raziskovalni projekt (temeljni) z naslovom Ranljivost za radikalizacijo z vidika travme.

V prihodnjih dveh letih se bo dr. Mikulan tako posvetila poglobljenemu raziskovanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma, predvsem v Libanonu ter Bosni in Hercegovini. Projekt bo vključeval socialno-ekološko sistemsko perspektivo radikalizacije in se bo omenjenih pojavov lotil skozi prizmo travme. Glede na začetno naravo tega raziskovalnega področja in potrebo po večji empirični utemeljitvi bo projekt uporabil raziskovalni pristop mešanih metod. Rezultati raziskave bodo koristni na več ravneh. Zagotovili bodo inovativen vpogled v zapleten proces radikalizacije, ki lahko tako akademikom, praktikom in skupnosti pomaga razviti globlje razumevanje korenin radikalizacije ter oblikovati ustrezne intervencije za preprečevanje in boj proti nasilnemu ekstremizmu.

#FUDŠ #research #radicalitation #violentextremism #lebanon #bosniaandherzegovina