Ranljivost za radikalizacijo z vidika travme
Kaj prinaša projekt?
Projekt preučuje zapleten proces radikalizacije in nasilnega ekstremizma skozi inovativno paradigmo, ki temelji na travmi, in socialno-ekološke sistemske perspektive. Cilj je zagotoviti koheziven okvir za oblikovanje ustreznih intervencij, ki bodo pomagale pri preprečevanju in boju proti nasilnemu ekstremizmu. Empirični fokus raziskave je na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu.
Kratek opis projekta:
V sodobnem globalnem okolju so travmatične izkušnje, ki se širijo po svetu, povzročile velike človeške in družbene posledice. Takšne travme so pogosto posledica škodljivega kulturnega okolja, ki je neprilagojeno za dobro počutje ljudi in povzroča številne patologije, ki izhajajo iz stresa, ekonomskega pomanjkanja, socialne izolacije, podnebnih sprememb in poslabšanja okolja. Skupnosti in posamezniki, ki so ujeti v ciklične travmatične odzive, pogosto postanejo jedra okrepljenih družbeno-kulturnih izzivov in agresivnega vedenja, vključno s političnim nasiljem. Čeprav je bil dosežen pomemben teoretični napredek pri razlagi kontinuuma radikalizacije, je pojasnitev večplastnega prepletanja pospeševalnih dejavnikov še vedno zelo zahtevna naloga. Posebej obetavna raziskovalna pot pri razumevanju radikalizacije, ki se je pojavila v zadnjem času, se nanaša na uporabo paradigem, ki temeljijo na travmi, kar je spodbudilo tudi zasnovo tega podoktorskega dela. Poleg tega bo projekt vključeval socialno-ekološko sistemsko perspektivo radikalizacije, s čimer bo ponudil koheziven okvir za opredelitev številnih individualnih, družbenih in kulturnih dejavnikov ter njihovega prepletanja, ki bi lahko spodbudilo posameznikovo pripadnost ekstremističnim frakcijam.
Projekt se bo osredotočil na dve izjemno travmatizirani in radikalizirani regiji, Bližnji vzhod in Zahodni Balkan, s posebnim poudarkom na Libanonu ter Bosni in Hercegovini (BiH).
Glede na začetno naravo tega raziskovalnega področja in potrebo po večji empirični utemeljitvi bo projekt uporabil raziskovalni pristop mešanih metod s poudarkom na raziskovalni sekvenčni zasnovi. Ta metodološki pristop omogoča pridobivanje niansiranih in izčrpnih podatkov ter primerjavo kvantitativnih in kvalitativnih spoznanj.
Rezultati raziskave bodo koristni na več ravneh. Zagotovili bodo inovativen vpogled v zapleten proces radikalizacije, ki lahko tako akademikom, praktikom in skupnosti pomaga razviti globlje razumevanje korenin radikalizacije ter oblikovati ustrezne intervencije za preprečevanje in boj proti radikalizaciji.
Splošni cilj projekta:
Glavni cilji projekta so a) razširiti in poglobiti znanje o tem, kako travma povečuje ranljivost za radikalizacijo; b) raziskati interakcije med različnimi dejavniki na mikro, mezo in makro ravni.
Rezultati / Aktivnosti:
Projekt je strukturiran v sedem delovnih paketov, ki zajemajo: koordinacijo in vodenje projekta; oblikovanje in implementacijo kvalitativnega sklopa; uporabo strategij za nadgradnjo kvalitativnih rezultatov; oblikovanje in izvedbo kvantitativnega sklopa; sintezo rezultatov; komunikacijo in diseminacijo; samoevalvacijo in zagotavljanje nadzora.
V prvi vsebinski fazi projekta bodo opravljeni intervjuji z (nekdanjimi) radikaliziranimi osebami v Libanonu ter Bosni in Hercegovini, ki bodo omogočili: a) prepoznati travmatične dogodke in osebne travmatične izkušnje, zlasti obremenjujoče izkušnje iz otroštva, ter raziskati pomene, ki jih osebe pripisujejo tem izkušnjam; b) raziskati ali in kako je bila osebna travma preoblikovana skozi pripovedi o kolektivnih izkušnjah; c) raziskati povezave med mikro dejavniki, predvsem travmo ter mezo in makro dejavniki.
V drugi fazi projekta bodo rezultati iz prve faze omogočili, da se a) oblikuje (kvantitativni) instrument za merjenje spremenljivk, ki bo izboljšal razumevanje, kako izpostavljenost travmi povečuje ranljivost za radikalizacijo, in b) izmeri ranljivost za radikalizacijo skozi prizmo travme med mladimi v Libanonu in BiH.
V zadnji fazi projekta bo opravljena sinteza vseh rezultatov, ki bodo predstavljeni v obliki znanstvenih člankov in drugih (medijskih) objav.
Bibliografske reference vodje projekta Janja Mikulan (cobiss.net)
Aktualno
🔎 Doc. dr. Janja Mikulan je v razpravi izpostavila izzive, povezane z ekstremističnimi vsebinami na spletu in družbenih omrežjih 🌐, pomen razumevanja ranljivosti otrok in mladih 👧👦 za tovrstne vsebine, predvsem z vidika travme 💥, ter vlogo medresorskega sodelovanja 🤝.
✨ Na podlagi foruma, na katerem so sodelovali tudi drugi izjemni govorci 👥 (dr. Mateja Rek, dr. Igor Pesek, dr. Sonja Merljak Zdovc) ter svetovno priznana strokovnjakinja na področju medijske pismenosti 📚, dr. Renee Hobbs, je bila oblikovana odlična infografika 📊, ki prikazuje ključne poudarke projekta MELI RESIST in je dostopna na spletni strani MELI RESIST – FUDŠ. 🌐🔗https://fuds.si/project/meli-resist-medijska-pismenost-za-odpor-proti-spletnim-laznim-novicam-dezinformacijam-in-napacnim-informacijam-2/

Raziskava je nastala v okviru raziskovalkinega podoktorskega temeljnega projekta Ranljivost za radikalizacijo z vidika travme, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Vodja panela in podoktorska raziskovalka (ARIS) doc. dr. Janja Mikulan je predstavila tematiko spletne radikalizacije na primeru Bosne in Hercegovine. V svoji prezentacija je uvodoma predstavila osrednje dinamike skrajno desničarskega in djihadističnega ekstremizma ter se nato fokusirala na osrednje mehanizme spletne radikalizacije obeh ekstremističnih skupin. Zaključila je, da obe supini uporabljata internet kot pomembno orodje za rekrutacijo in mobilizacijo posameznikov. Preko spleta ekstremistične skupine izkoriščajo ranljivosti in ponujajo rigidne okvire za naslavljanje krivic posameznikov. Internet pa jim tudi omogoča, da kreirajo zaprte, radikalne skupnosti, ki krepijo odtujitev in spodbujajo posameznike k nasilju.
Dogodek je ponudil izjemne vpoglede v to, kako lahko prispevamo k ustvarjanju bolj odporne, vključujoče in varne družbe. Hvala vsem predavateljem in udeležencem!

Ob vse bolj krhki varnostni situaciji na Zahodnem Balkanu, bo njena raziskava ponudila aktualen in relevanten vpogled v pomen razumevanja nerazrešenih individualnih in kolektivnih travm, ki vplivajo na telesa, možgane, prepričanja in vedenja posameznikov in skupnosti ter tako zvišujejo ranljivost za politične manipulacije, radikalizacijo in nasilni ekstremizem.

V prihodnjih dveh letih se bo dr. Mikulan tako posvetila poglobljenemu raziskovanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma, predvsem v Libanonu ter Bosni in Hercegovini. Projekt bo vključeval socialno-ekološko sistemsko perspektivo radikalizacije in se bo omenjenih pojavov lotil skozi prizmo travme. Glede na začetno naravo tega raziskovalnega področja in potrebo po večji empirični utemeljitvi bo projekt uporabil raziskovalni pristop mešanih metod. Rezultati raziskave bodo koristni na več ravneh. Zagotovili bodo inovativen vpogled v zapleten proces radikalizacije, ki lahko tako akademikom, praktikom in skupnosti pomaga razviti globlje razumevanje korenin radikalizacije ter oblikovati ustrezne intervencije za preprečevanje in boj proti nasilnemu ekstremizmu.
#FUDŠ #research #radicalitation #violentextremism #lebanon #bosniaandherzegovina
