Erasmus izmenjava na Finskem: Izkušnja na Univerzi Jyväskylä

V okviru Erasmus izmenjave sem obiskala Univerzo Jyväskylä na Finskem, eno pomembnejših finskih univerzitetnih središč, ki slovi po kakovostnem izobraževanju, raziskovalni usmerjenosti in poudarku na dobrem počutju posameznika. Univerza ima več kot 15.000 študentov, med njimi velik delež mednarodnih, kar ustvarja izrazito odprto in medkulturno akademsko okolje.

Mesto Jyväskylä leži v osrednjem delu Finske in je znano po številnih jezerih, gozdovih ter visoki kakovosti bivanja. Gre za živahno univerzitetno mesto, kjer se sodobna arhitektura prepleta z naravo. Zimski čas je tam izrazito hladen – v času mojega bivanja so temperature segale tudi do –28 °C, kar je bila posebna, a zanimiva izkušnja, ki pomembno zaznamuje vsakdanje ljubljenje prebivalcev.

Na izmenjavi sem bivala skupaj z družino, kar je izkušnjo še dodatno obogatilo. Otrok je obiskoval vrtec, ki je bil zelo dobro organiziran in odprt za otroke iz različnih kulturnih okolij, mož pa je v tem času pel v operi, kar nam je omogočilo aktivno vključevanje v lokalno okolje tudi izven akademskih okvirov.

Akademski utrip na Faculty of Education and Psychology

Univerza Jyväskylä je sestavljena iz več fakultet. Med večjimi sta Faculty of Education and Psychology ter Faculty of Humanities and Social Sciences, medtem ko je Faculty of Business and Economy ena manjših fakultet. Fakulteta za pedagogiko in psihologijo ima več kot 2.500 študentov in predstavlja eno ključnih izobraževalnih središč na področju psihologije na Finskem. Kar tretjina vseh finskih psihologov se namreč izobražuje prav na tej fakulteti. Na fakulteti je letno okoli 100 tujih študentov, kar dodatno prispeva k raznolikosti študijskega okolja.

Posebnost študija psihologije na Univerzi Jyväskylä je razdelitev na dve študijski poti. Prva vodi do naziva Master of Psychology in omogoča pridobitev licence za opravljanje poklica psihologa, druga pa do naziva Master of Arts in Psychology, ki odpira možnosti za delo na področjih, povezanih s psihologijo, na primer v izobraževanju ali raziskovanju.

V okviru obiska sem se udeležila različnih predavanj, obiskala več raziskovalnih laboratorijev ter spremljala obrambe doktorskih disertacij. Zagovori doktorskih del so javni in zelo strukturirani. Kandidat v približno 20 minutah predstavi svoje raziskovalno delo, nato pa sledi do 2,5 ure dolga razprava z »nasprotnikom«, članom komisije, pogosto iz druge fakultete ali države. Razprava je izjemno poglobljena in usmerjena v preverjanje kritičnega razmišljanja ter strokovne suverenosti kandidata. Poseben poudarek dajejo etiki raziskovanja, zelo aktualna tema pa je tudi »well-being« oziroma dobro počutje.

Inovativno raziskovanje in integracija v lokalno okolje

Med zanimivejšimi izkušnjami je bil obisk Centre for Interdisciplinary Brain Research (CIBR), kjer se ukvarjajo z merjenjem in spodbujanjem delovanja živčnega sistema – od ravni posameznega nevrona do možganov in telesnih funkcij. Raziskave se osredotočajo na spremembe možganov skozi življenjsko obdobje, učenje, razvoj, dobro počutje in telesno aktivnost.

Obiskala sem tudi nevladno organizacijo Gloria, ki se ukvarja z integracijo priseljencev iz različnih kulturnih okolij v finsko družbo. Spoznala sem različne terapevtske pristope, kot so ACT in Emotion Focused Therapy (Leslie Greenberg, tehnika dveh stolov), kar je pomembno prispevalo k mojemu strokovnemu razvoju.

Izmenjava na Univerzi Jyväskylä je bila celostna, strokovno bogata in osebno zelo dragocena izkušnja. Zahvaljujem se FUDŠ, da mi je omogočila to izkušnjo in Elisi Heimovaari, ki je zame »skrbela« na Finskem.