Psihosocialno svetovanje

Magistrski program PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE
Stopnja (in vrsta) programa
: magistrski študijski program
Trajanje: 2 leti (4 semestri), 120 ECTS
Razvrstitev: SOK: 8, EOK: 7, EOVK: druga stopnja
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana (*študij se na lokaciji izvede, če je dovolj vpisanih kandidatov)
Strokovni naslov: magister psihosocialnega svetovanja oz. magistrica psihosocialnega svetovanja (mag. psihosoc. svet.)
Smeri:  V okviru študija izvajamo kognitivno vedenjski pristop.
Poklic: psihosocialni svetovalec/psihosocialna svetovalka (po SURS spada v poklicno skupino 2635 Strokovnjaki za socialno delo in svetovanje)

Želite s strokovnim pogovorom pomagati ljudem? Spodbujati osebnostno rast in krepiti samozaupanje? Postati psihosocialni svetovalec s čutom za družbo in soljudi?

Magister psihosocialnega svetovanja je usposobljen za obravnavo čustvenih, miselnih in vedenjskih težav po izbranem svetovalnem pristopu. Usposobljen je, da s tehnikami svetovalnega pogovora pomaga klientu v procesu poglabljanja  uvida v lastno emocionalno stanje  in doseganju sprememb ter prenosu naučenega iz svetovalne situacije v vsakdanje življenje klienta, kar mu omogoča boljše delovanje v družbi. Pri tem se v čim večji meri trudi klienta usposobiti, da v prihodnje sam razrešuje svoje emocionalne in socialne probleme.

Splošni cilj podiplomskega programa Psihosocialno svetovanje je: profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju pomoči ljudem v različnih življenjskih krizah, ki obsega tako usposobljenost za izvajanje kot tudi raziskovanje psihosocialne pomoči in svetovanja, da se bodo lahko po drugi stopnji vključili v: psihosocialno pomoč v socialnem varstvu, v programe psihosocialne rehabilitacije, penologije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči in svetovanja, pa tudi gospodarstvu, v javnih, zasebnih ali v nevladnih organizacijah. 

Upoštevajoč trenutno veljavna nacionalna navodila in priporočila za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, študij na Fakulteti za uporabne družbene študije poteka na daljavo, preko spletne platforme ZOOM.
O natančni izvedbi posameznih študijskih programov in predmetov bo fakulteta študente ažurno obveščala.
Ob morebitnih spremembah nacionalnih priporočil izvajanja študija za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, lahko naknadno pride do sprememb pri načinu izvedbe študijskega procesa.

Vsebina

POGOJI ZA VPIS

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16*, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
  • kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16 * (pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini).
  • kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:

Končani dodiplomski študijski program ali širše področje po KLASIUS –P-16 klasifikaciji

Dodatne študijske obveznosti

Število kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti

092 – SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija

6+9=15

031 – DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 – psihologija, 0311-ekonomija)

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija
  • Razvojna psihologija

6+9+6=21

01 – IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija
  • Sociologija socialne politike

6+9+6=21

090 – Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno

091 – Zdravstvo

098 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost

099 – Zdravstvo in socialna varnost, drugo

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Splošna psihologija 2
  • Sociologija socialne politike
  • Razvojna psihologija

6+7+6+6=25

Ostalo

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Splošna psihologija 1
  • Sociologija socialne politike
  • Psihopatologija
  • Razvojna psihologija

6+6+6+9+6=33

* Podrobno področje 0313 Psihologija po Klasifikaciji KLASIUS-P-16 obsega predmetnospecifične vsebine, ki se nanašajo na proučevanje človeškega uma in vedenja, obnašanja kot rezultata razlik med posamezniki, njihovih izkušenj in okolja. V to podrobno področje se razvrščajo aktivnosti in izidi izobraževanja in usposabljanja z glavno predmetnospecifično vsebino: Kognitivna znanost, Psihoanaliza, Psihologija in Psihoterapija.

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpišejo:

– kandidati/ke, ki so pridobili univerzitetno izobrazbo pred bolonjskim sistemom z ustreznih strokovnih področij. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) praviloma prizna 60 KT,
– kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih strokovnih področij,
– kandidati iz drugih magistrskih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje. Kot ustrezno strokovno področje se upošteva področje 0313 Psihologija po klasifikaciji KLASIUS-P-16.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Struktura in postopki svetovalnega procesa (8KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 31 KT.

Diferencialne izpite morajo kandidati opraviti pred vpisom v 2.letnik. V tem času se vpišejo kot občani in obiskujejo predavanja s študenti 1.letnika študijskega programa Psihosocialno svetovanje.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit. IZPITE JE POTREBNO OPRAVITI PRED VPISOM!

NAVODILA ZA VPIS

PRVI VPISNI ROK JE ODPRT!

1. prijavni rok: od 16. 3. 2021 do 30. 6. 2021
2. prijavni rok: od 1. 7. 2021 do 15. 9. 2021
3. prijavni rok: od 16. 9. 2021 do 28. 9. 2021

Informacije o razpisu za vpis in postopku vpisa najdete na povezavi.

Za več informacij o vpisu na FUDŠ lahko kontaktirate:
Telefon: +38659073461
E-mail: [email protected]

Osebno se lahko oglasite na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30, po predhodnem dogovoru na [email protected].

Informativni dnevi potekajo na lokaciji v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e). Termine preverite na povezavi.

UGODNOST!
Kandidatom, ki bodo prijave oddali do vključno 30. 6. 2021 (in se vpisali do 15. 8. 2021), bo pri plačilu šolnine obračunan 10-% popust!

ŠOLNINA

Cena: 3.200,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA

Magistrski študijski program Psihosocialno svetovanje se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj:Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času med 16:30 – 20:45 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT
sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

NOVOST od študijskega leta 2021/22 dalje!
Z nakupom paketa STUDY+ v vrednosti 300 eur, ki ga boste v enkratnem znesku plačali ob vpisu, boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, pridobili nekatere ugodnosti oz. storitve, ki vam bodo v veliko pomoč pri študiju (možnost celoletnega ogleda posnetkov predavanj in vaj; možnost udeležbe pri nekaterih aktivnosti v okviru študijskega procesa preko IKT sredstev).

PREDMETNIK

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke 

 

Praktično usposabljanje
Praktično izobraževanje ima pri študiju psihosocialnega svetovanja velik pomen zaradi uporabne naravnanosti programa. FUDŠ bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso. Študentke in študenti bodo v stik s praktičnimi problemi prihajali v okviru organiziranega in individualnega dela.

Praktično usposabljanje v okviru podiplomskega študija Psihosocialno svetovanje bo potekalo v različnih oblikah: osebna izkušnja (individualna), supervizija (skupinska), praksa v psihiatričnih in drugih ustanovah, praksa pri psihoterapevtih izbranega psihoterapevtskega pristopa, samostojno svetovalno delo s klienti pod supervizijo v okviru izbranega psihoterapevtskega pristopa.

(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 14.11.2019. Novi predmetnik velja za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 1. letnik študijskega programa. 
 
Za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 2. letnik študijskega programa, in vse študente, vpisane na študijski program do vključno študijskega leta 2019/20, velja prejšnji predmetnik študijskega programa oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če študentje v izobraževanju redno napredujejo. (PREJŠNJI PREDMETNIK ŠT. PROGRAMA OZIROMA POGOJI, KI SO VELJALI OB VPISU)

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

  • kolokviji
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • magistrska naloga.

NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na magistrskem študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer – potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik;
  • iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
  • študentka v času študija rodi oziroma študent v času študija postane oče. 

PRIDOBLJENE KOMPETENCE

* Navedene kompetence veljajo za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 1. letnik študijskega programa. Za študente, v študijskem letu 2020/21 vpisane v 2. letnik študijskega programa, in vse študente, vpisane na študijski program do vključno študijskega leta 2019/20, veljajo prejšnje kompetence študijskega programa, če študentje v izobraževanju redno napredujejo.  (PREJŠNJE KOMPETENCE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA). 

Študenti/ke bodo v okviru magistrskega študija Psihosocialno svetovanje pridobili naslednje splošne kompetence:

  • sposobnost uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih;
  • sposobnost poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanje kritične in samokritične presoje;
  • avtonomnost v strokovnem delu;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanje (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, prevzemanje osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj;
  • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
  • sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
  • sposobnost povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečujejo pri strokovnem delu;
  • sposobnost jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti.

Študenti/ke bodo v okviru magistrskega študija Psihosocialno svetovanje pridobili naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • poglobljena in detajlna raven razumevanja teoretičnih in kliničnih načel izbranega svetovalnega pristopa in njihovega odnosa do splošnih svetovalnih načel;
  • poglobljena splošna raven razumevanja drugih glavnih svetovalnih pristopov;
  • zmožnost razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse svetovalne pristope ter kritičnega odnosa do ‘objektivnih’ raziskav znotraj humanističnih modelov;
  • zmožnost formulirati in uporabiti model psihosocialne pomoči v skladu z izbranim svetovalnim pristopom;
  • razvijati hipoteze in generativne, kreativne odgovore na klinične situacije ter analizirati psihosocialne intervence;
  • zmožnost uspešno delati s skupino in/ali kot kosvetovalci, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati;
  • poglobljena sposobnost uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih;
  • zmožnost poglobljenega kritičnega odnosa do izbranega svetovalnega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
  • sposobnost nadgrajevati zgrajeno kritično vrednotenje implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij;
  • sposobnost raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarjajo in vodijo;
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij;
  • zmožnost dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje svetovalno delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje;
  • sposobnost dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu;
  • zmožnost soustvarjati rešitve psihosocialnih problemov, kreativno ravnati s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami;
  • sposobnost uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev;
  • zmožnost učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja;
  • sposobnost sintetizirati lastno integracijo teorije, svetovalne prakse ter izkušenj procesa osebne rasti;
  • sposobnost timsko sodelovati tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin);
  • zmožnost avtonomije v profesionalni praksi;
  • zavedanje in izkazovanje etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične svetovalne pristope;
  • sposobnost uvida v eksistencialno problematiko in krizo smisla;
  • poznavanje področja trženja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
  • sposobnost refleksije in upoštevanja konteksta psihoterapevtske situacije ter njegovih meja (vključujoč ustrezno zakonodajo), izkazovanje fleksibilnosti in prilagodljivosti psihoterapevtskega pristopa;
  • sposobnost soustvariti svetovalni odnos, izvesti ustrezno svetovalno intervenco in obvladati ustrezno zaključevanje svetovalnega procesa;
  • uporaba kritične refleksije in supervizije za ocenjevanje tako svojega učenja na podlagi udeleženega opazovanja svetovalnega dela s klienti kot dela drugih ekspertov, sodelujočih v procesu reševanja problema.

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se po zgoraj omenjenih FUDŠ merilih za prehode lahko vpiše neposredno v drugi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite, predvidene predmete iz prvega letnika v obsegu 31ECTS in redne študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom magistrske naloge.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Potencialne zaposlitvene možnosti vidimo v socialnem in zdravstvenem varstvu (npr. centri za socialno delo), delu z mladimi (svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, krizni centri za mlade, stanovanjske skupine za mladostnike, preventivni programi s sistemskim pristopom za preprečevanje nasilja na šolah, pri učenju komunikacijskih veščin, razumevanju razmerij med spoloma ipd.), delu z odvisniki, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Magistri psihosocialnega svetovanja se bodo lahko zaposlovali tudi v delovnih organizacijah, zlasti v kriznih situacijah, kjer gre za visoko stopnjo obremenjenosti in stresa ter bi lahko nudili psihosocialno svetovanje, še preden bi se razvila duševna ali psihosomatska motnja. Nenazadnje pa je področje zaposljivosti tudi pozitivna psihologija, spodbujanje osebnostne rasti in ne le zdravljenje.

POJASNILO: Senat FUDŠ je dne 14.11.2019 na svoji seji sprejel sklep o spremembi imena študijskega programa, in sicer iz imena »Psihosocialna pomoč« v ime »Psihosocialno svetovanje«. Sprejet je bil tudi sklep o spremembi strokovnega naslova diplomantov, in sicer iz strokovnega naslova »magister psihosocialne pomoči oz. magistrica psihosocialne pomoči« v strokovni naslov »magister psihosocialnega svetovanja oz. magistrica psihosocialnega svetovanja«.