Psihosocialna pomoč

Visokošolski strokovni program PSIHOSOCIALNA POMOČ
Stopnja (in vrsta) programa: visokošolski strokovni študijski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Razvrstitev: SOK: 7, EOK: 6, EOVK: prva stopnja
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana (*študij se na lokaciji izvede, če je dovolj vpisanih kandidatov)
Strokovni naslov: diplomant psihosocialne pomoči oz. diplomantka psihosocialne pomoči, skrajšano dipl. psihosoc. pom. (VS)

Želite pomagati ljudem v težavnih življenjskih situacijah?
Spodbujati osebnostno rast in krepiti samozaupanje?
Postati psihosocialni svetovalec s čutom za družbo in soljudi?

Diplomant psihosocialne pomoči je strokovnjak za nudenje temeljne psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja. Ta zajema: pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v aktualne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Za izvajanje te pomoči dobi študent med študijem znanja in veščine za vzpostavitev svetovalnega odnosa, izvedbo nedirektivnega intervjuja, razpoznavanje simptomatike duševnih motenj in napotitev k ustreznemu strokovnjaku oziroma na ustrezno institucijo.

Splošni cilj dodiplomskega študijskega programa Psihosocialna pomoč je profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju psihosocialne pomoči, ki obsega temeljno znanje in temeljno usposobljenost za svetovalno delo na psihosocialnem področju. Po zaključenem študiju psihosocialne pomoči na prvi stopnji se lahko diplomanti vključijo v kreativni delovni proces v organizacijah v socialnem varstvu, v programih psihosocialne rehabilitacije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči,  tudi gospodarstvu, v javnih, zasebnih ali v nevladnih organizacijah ali pa nadaljujejo študij na magistrski stopnji.

Upoštevajoč trenutno veljavna nacionalna navodila in priporočila za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 bo študij na Fakulteti za uporabne družbene študije v prihajajočem akademskem letu (2020/21) potekal v kombinirani obliki: manjše skupine študentov v predavalnicah in večje število študentov preko IKT sredstev in spletne platforme ZOOM.

Predavanja/seminarji/vaje vseh študijskih programov se bodo izvajala tudi na daljavo (z uporabo spletne platforme ZOOM). Na lokacijah se bo fizična prisotnost študentov zahtevala v primerih aktivnosti, ki jih s pomočjo interaktivnih sredstev ni mogoče enakovredno nadomestiti.

O natančni izvedbi posameznih študijskih programov in predmetov bo fakulteta študente ažurno obveščala.
Ob morebitnih spremembah nacionalnih priporočil izvajanja študija oz. uvedbi dodatnih prilagoditev za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, lahko naknadno pride do sprememb pri načinu izvedbe študijskega procesa.

Vsebina

POGOJI ZA VPIS

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

  • A) kdor je opravil maturo,
  • B) kdo je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
  • C) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A., B. in C izbrani glede na:

  • glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi – 60 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpišejo;

  • a) Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
    Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite, ki izhajajo iz razlik med programi. Te predpiše ustrezni organ FUDŠ v skupnem obsegu največ 30 KT. Ob vsakem prehodu, s katerim se kandidat/ka vpisuje v drugi letnik, mora imeti nujno opravljena najmanj predmeta Splošna psihologija 1 in Splošna psihologija 2.
  • b) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Vpis v 3. letnik po merilih za prehode

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

  • a) Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
  • b) Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program.
  • c) Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.

Kandidati iz točk a), b) in c) morajo opraviti diferencialne izpite iz določenih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma. Ob prehodih, s katerim se kandidat/ka vpisuje v tretji letnik, mora imeti opravljene najmanj predmet Rehabilitacijska, specialna in socialna pedagogika ter predmet Nedirektivno svetovanje.

  • d) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.
  • Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vloge za prehod se obravnavajo individualno po postopku, določenem s statutom visokošolskega zavoda.

NAVODILA ZA VPIS

Informacije o razpisu za vpis in postopku vpisa najdete na povezavi.

Za več informacij o vpisu na FUDŠ lahko kontaktirate:
Telefon: 
+38659073461
E-mail:
 [email protected]

Osebno se lahko oglasite na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30, po predhodnem dogovoru na [email protected].

Informativni dnevi potekajo na lokaciji v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e). Termine preverite na povezavi.

ŠOLNINA

Cena: 2.990,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA

Visokošolski strokovni program Psihosocialna pomoč se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času od 16:00 – 20:15 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

PREDMETNIK

Študijski program Psihosocialna pomoč je sestavljen tako, da posamezni semester obsega 30 kreditnih točk (ECTS), eno leto pa 60 ECTS. Program traja tri leta in študent mora opraviti za 180 ECTS dela.

Zap.

št.

Predmet1. semester2. semester
ECTSECTS
1.Delo s skupino in skupinska dinamika6
2.Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja6
3.Psihoterapevtski pristopi8
4.Supervizija in intervizija6
5.Nevropsihologija in psihoterapija6
6.Praksa 26
7.Projektna naloga na področju psihosocialne pomoči4
8.Izbirni predmet6
9.Izbirni predmet6
10.Izbirni predmet6
SKUPAJ3030

 

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke 


Praktično usposabljanje
Praktično izobraževanje ima v študiju psihosocialne pomoči velik pomen zaradi uporabne naravnanosti programa. FUDŠ bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso. Zaradi narave dela psihosocialnih svetovalcev je nujno potrebno, da študenti že relativno zgodaj v teku študija dobi stik s prakso v delovnem okolju, saj jim to omogoči spoznavanje izzivov, procesov in načinov dela, ki se pojavljajo v tej dejavnosti, s tem pa tudi uporabo znanja, pridobljenega v študijskem programu. 

(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 23.11.2020. Novi predmetnik velja za študente, ki so v študijskem letu 2021/22 vpisani v 1. letnik študijskega programa. 

Za študente, v študijskem letu 2021/22 vpisane v 2. in 3. letnik študijskega programa, in vse študente, vpisane na študijski program do vključno študijskega leta 2020/21, velja prejšnji predmetnik študijskega programa oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če študentje v izobraževanju redno napredujejo.  (PREJŠNJI PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA)

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta, s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni možni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.

NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer – potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če :

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Priznavanje študijskih obveznosti
Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Študenti imajo možnost zaprositi tudi za priznavanje prakse.

PRIDOBLJENE KOMPETENCE

Diplomanti programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah,… Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.

  • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija;
  • seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki;
  • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
  • sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
  • sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti;
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
  • občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
  • sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.
  • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja psihosocialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije;
  • poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel svetovalnih pristopov in specifičnih za izbrani pristop;
  • seznanjenost in razumevanje ter vrednotenje raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop;
  • sposobnost uporabe znanja in  metod psihosocialnega svetovanja  v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti;
  • sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin;
  • poznavanje skupinske dinamike v primeru dela s skupino  in/ali sosvetovalci;
  • uporaba kritične refleksije in redne supervizije za ocenjevanje tako svojega dela kot tudi dela drugih;
  • sposobnost raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihosocialne pomoči, v katerih sodelujejo;
  • sposobnost zavzemanja kritičnega odnosa do svoje pristopa, presojanja njenih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
  • zmožnost razumevanja kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno delo;
  • sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov;
  • zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti;
  • zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom;
  • zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi;
  • zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec;
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
  • občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
  • sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov,
  • razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov,
  • usposobljenost za različne oblike pomoči v procesu skupnostnega delovanja in za kreiranje družbenih sprememb,
  • organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno–etičnih vprašanj,
  • komuniciranje s strokovnjaki iz različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami,
  • razumejo digitalni marketing kot del celotnega marketinškega spleta.

Navedene kompetence veljajo za študente, v študijskem letu 2021/22 vpisane v 1. letnik študijskega programa. Za študente, v študijskem letu 2021/22 vpisane v 2. in 3. letnik študijskega programa, in vse študente, vpisane na študijski program do vključno študijskega leta 2020/21, veljajo prejšnje kompetence študijskega programa, če študentje v izobraževanju redno napredujejo. (PREJŠNJE KOMPETENCE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA)

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Psihosocialna pomoč, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Diplomant psihosocialne pomoči lahko dela v socialnem varstvu, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Možnosti za opravljanje poklica: Diplomant/ka je strokovnjak za nudenje temeljne psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja. Ta zajema: pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v aktualne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Za izvajanje te pomoči dobi študent med študijem znanja in veščine za vzpostavitev svetovalnega odnosa, izvedbo nedirektivnega intervjuja, razpoznavanje simptomatike duševnih motenj in napotitev k ustreznemu strokovnjaku oziroma na ustrezno institucijo.

Diplomant/ka programa Psihosocialna pomoč je po zaključku študijskega programa usposobljen/a za nudenje temeljne psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so otroci in mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj in podobno.

Omenjene dejavnosti lahko izvaja v primernih javnih ali zasebnih zavodih, nevladnih organizacijah ali zasebni praksi.