Medkulturni menedžment (MAG)

Magistrski program MEDKULTURNI MENEDŽMENT
Stopnja (in vrsta) programa: Magistrski študijski program
Trajanje: 2 leti (4 semestre), 120 ECTS
Razvrstitev: SOK: 8, EOK: 7, EOVK: druga stopnja
Način izvajanja: redni in izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naslov: magister medkulturnega menedžmenta oz. magistrica medkulturnega menedžmenta
Okrajšava naslova: mag. medk. menedž.

Delate ali želite delati v mednarodnem okolju? Se z izzivi kulturne raznolikosti srečujete v lokalnem ali nacionalnem okolju? Napredujte z razvijanjem sposobnosti upravljanja kulturne raznolikosti:

  • spoznajte pestrost kultur in vrednot sveta
  • razumite navade in vrednote poslovnih partnerjev in strank
  • povečajte svojo samozavest, izboljšajte svojo komunikacijo
  • postanite strokovnjak za delo v večkulturnih in večjezičnih okoljih

Fakulteta je za študijski program Medkulturni menedžment pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih rednih vpisnih mest BREZPLAČEN.

Na REDNI/brezplačni študij se lahko vpiše kandidat, ki:

  • še ni izkoristil 2 rednih/brezplačnih vpisov na tej stopnji (če je bil na to stopnjo že predhodno vpisan na drugi fakulteti)
  • te stopnje še nima zaključene

Vsebina

POGOJI ZA VPIS

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik magistrskega študijskega programa Medkulturni menedžment se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
  • kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe; (pred bolonjskim sistemom);
  • kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 11 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti študent opravi pred vpisom z opravljanjem predmetov Družbena teorija (5 ECTS) in Družboslovna raziskovalna metodologija (6 ECTS).

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne, humanistične, upravne in poslovne vede.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa so kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.

Opravljanje diferencialnih izpitov je na magistrski študijski smeri Medkulturni menedžment BREZPLAČNO!
IZPITE JE POTREBNO OPRAVITI PRED VPISOM!

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Medkulturni menedžment se lahko vpiše:

  • Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe pred bolonjskim sistemom z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij. Za zaključek študija mora opraviti obveznosti v obsegu 30 KT (izpiti) in magistrsko nalogo (30KT).
  • Kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij.
  • Kdor je končal študijski program prve stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij in dosegel najmanj 240 KT.
  • Kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih (nesorodnih) strokovnih področij. Pri tem mora opraviti študijske obveznosti, kot jih določi Komisija za študijske in študentske zadeve.
  • Kdor se (zaradi prehoda) vpisuje na podlagi priznanih izpitov, ki jih je predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Kot ustrezna sorodna strokovna področja se upoštevajo družbene, humanistične, upravne,pravne in poslovne vede.
Diplomanti tistih programov, ki niso opredeljeni kot ustrezna (sorodna) strokovna področja, morajo pred vpisom v 2. letnik opraviti še dodatne študijske obveznosti iz predmetov Družbena teorija (5 KT) in Družboslovna raziskovalna metodologija (6 KT).

  • Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

NAVODILA ZA VPIS

Informacije o vpisu ter prijavni roki za študijsko leto 2024/25 so objavljeni na povezavi.

ŠOLNINA

Fakulteta je za študijski program Medkulturni menedžment pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih vpisnih mest BREZPLAČEN.

V kolikor nimate več pogoja za vpis na redni študij (ste že koristili možnost do dveh rednih vpisov ali ste zamenjali študijski program), se morate vpisati izredno in v tem primeru znaša šolnina 2.799,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta. V primeru plačila šolnine na obroke se ob vsakem obroku zaračuna povečana šolnina v znesku administrativnega stroška obdelave obročnega plačila, ki znaša 30,00 eur. 

NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA

Magistrski študijski program Medkulturni menedžment se izvaja kot redni in izredni študij. Na izrednem študiju sta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Študij poteka v slovenskem jeziku, za uspešno opravljanje obveznosti pa je pri nekaterih predmetih potrebna določena raven znanja angleščine (vsaj nivo B2). Razlog: literatura v angleškem jeziku, določena predavanja potekajo v angleškem jeziku (ta obseg je sicer majhen, a tega ne gre popolnoma zanemariti).

Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani.
  • Lokacija študija Ljubljana Predavanja in vaje se izvajajo v klasični obliki na lokaciji v Ljubljani, na naslovu Leskoškova 9e. Pedagoški proces poteka v popoldanskem času med tednom od 16:30-20:45 ure, v nekaterih primerih oziroma v manjšem obsegu pa tudi v dopoldanskem času. Študentom, ki se določenih terminov ne morejo udeleževati, ponujamo možnost nakupa nadstandardnega paketa Study+ https://www.fuds.si/sl/study_plus/. V kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se vseh predavanj ali vaj ne da izvesti med tednom, so te lahko izjemoma tudi na soboto. Pedagoški proces je z različnimi prilagoditvami organiziran tako, da ga lahko opravljajo tudi študentje, ki so zaposleni.
  • Lokacija študija Nova Gorica Predavanja in vaje se izvajajo med tednom v dopoldanskem času med 09:00 – 13:15 in v popoldanskem času od 16:30 – 20:45. Izjemoma, v kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se predavanja ali vaje ne da umestiti v med tednom, so le ta lahko tudi v soboto. Pedagoški proces je z različnimi prilagoditvami organiziran tako, da ga lahko opravljajo tudi študentje, ki so zaposleni.
* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb. **V primeru, da na lokaciji izrednega študija ni dovolj prvič vpisanih študentov, kot določeno v razpisu za vpis, se fakulteta lahko odloči, da bo študij izvajala v obliki konzultacij ali pa da študija ne bo izvajala.
Izvedba študija za tuje študente: organizirajo se konzultacije v angleškem jeziku za predmete, pri katerih je prisoten vsaj 1 tuji študent. Tuji študenti morajo ob vpisu na vpisnem listu označiti, ali želijo konzultacije v angleškem jeziku, in v tem primeru se njihova udeležba na konzultacijah tudi pričakuje.
Za tuje študente, ki kupijo nadstandardno storitev Study+, bodo posnetki konzultacij na voljo, v kolikor bo na konzultacijah udeležen vsaj 1 študent.
Poleg konzultacij se pri nekaterih predmetih zahteva prisotnost tujih študentov na določenih drugih terminih predavanj/vaj, o čemer so tuji študenti predhodno obveščeni v urniku.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

Seznam predmetov, pri katerih se zahteva obvezna fizična prisotnost, dobite na e-naslovu: urniki@fuds.si.

NADSTANDARDNI STUDY+ PAKET
 

Z nakupom paketa STUDY+  boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, pridobili naslednje ugodnosti oz. storitve, ki vam bodo v veliko pomoč: možnost neposredne udeležbe večine predavanj in vaj preko IKT sredstev (Zoom); možnost celoletnega ogleda posnetkov večine predavanj in vaj; možnost opravljanja izpitov preko IKT sredstev (Zoom oz. spletna učilnica Moodle). Paket v vrednosti 399eur* (*na študijsko leto) se naroči in plača v enkratnem znesku ob vpisu ali kadarkoli med letom.

Seznam predmetov pri katerih se kljub nakupu Study+ paketa zahteva obvezna fizična prisotnost dobite na e-naslovu: urniki@fuds.si 

PREDMETNIK

Študijski program Medkulturni menedžment je sestavljen tako, da posamezno leto obsega 60 kreditnih točk (ECTS). Program traja dve leti in študent mora opraviti za 120 ECTS dela.

ZAP. ŠT.PREDMETECTSSEMESTER
1.Temelji medkulturnega menedžmenta61. semester
2.Komuniciranje v medkulturnem okolju62. semester
3.Družbeni trendi51. semester
4.Izzivi globalizacije61. semester
5.Finančni menedžment41. semester
6.Kvalitativno raziskovanje v medkulturnem menedžmentu51. semester
7.Kvantitativne metode za poslovno odločanje52. semester
8.Menedžerski informacijski sistemi51. semester
9.Izbirni predmet62. semester
10.Izbirni predmet62. semester
11.Izbirni predmet62. semester
 SKUPAJ 60 
ZAP. ŠT.PREDMETECTSSEMESTER
1.Menedžment človeških virov in medkulturno okolje51. semester
2.Ekonomska in poslovna kultura51. semester
3.Evropska demokracija in politična kultura51. semester
4.Raziskovalni seminar101. semester
5.Izbirni predmet62. semester
6.Izbirni predmet 62. semester
7.Magistrska naloga232. semester
 SKUPAJ 60 

 

Študent lahko opravlja tudi izbirne predmete na drugih primerljivih študijskih programih na FUDŠ ali na drugih visokošolskih zavodih. Postopek določa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja.

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke 
(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 23.11.2020. Novi predmetnik velja za vse študente. Prejšnji predmetnik se ne izvaja več (POVEZAVA DO PREDMETNIKA)

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet po sebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni tudi, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

  • kolokviji
  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov,
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • magistrska naloga.

NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • ne magistrira na študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

PRIDOBLJENE KOMPETENCE

  • poznavanje in razumevanje kulturnih in družbenih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize;
  • uporaba metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • strateška usmerjenost, tj. sposobnost anticipacije dogodkov, izhajajočih iz kulturne dinamike, sposobnost ponujanja rešitev za preprečevanje njihovih negativnih konsekvenc;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji;
  • sposobnost timskega dela, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine;
  • sposobnost zagona strategij oziroma pretvorbe strategij v projekte;
  • sposobnost za izdelavo projekta, ki lahko kandidira za mednarodna sredstva;
  • sposobnost vodenja, koordiniranja in načrtovanja poslovnega procesa;
  • sposobnost uporabe relevantnih domačih in mednarodnih virov, uporabe elektronskih virov in kritične analize relevantne literature;
  • sposobnost razumevanja in razvijanja svobodne podjetniške pobude;
  •  sposobnost razumevanja državljanske svobode, enakosti, dostojanstva, pravic in odgovornosti;
  • razvoj refleksije ob upoštevanju lokalne, nacionalne in globalne ravni;
  • razvoj znanja, veščin in stališč za vseživljenjsko učenje;
  • spodbujanje razvoja obveščenih in aktivnih državljanov;
  • razvoj potrebe po doseganju družbene pravičnosti in podpiranju raznolikosti;
  • razvoj sposobnosti interdisciplinarnega mišljenja in sodelovanja;
  • sposobnost učenja na osnovi relevantnih virov z različnih področij teorije in prakse;
  • spodbujanje vključevanja napredne tehnologije pri učenju in proučevanju družbenih in poslovnih študij.
  • razumevanje kulturnih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
  • uporaba in kombiniranje znanj za različnih disciplinarnih področij;
  • razumevanje različnih teoretskih pristopov in njihova uporaba pri reševanju konkretnih problemov; • fleksibilnost in prilagodljivost, tj. sposobnost delovanja v večkulturnem okolju;
  • sposobnost navezovanja stikov v večkulturnem okolju in komuniciranja z akterji iz različnih kulturnih okolij;
  • sposobnost uporabe informacijsko­komunikacijskih tehnologij in sistemov na področju kulture;
  • razumevanje različnih družbenih in kulturnih okolij, razumevanje kulturne pluralnosti;
  • sposobnost anticipacije in reševanje problemov, ki izhajajo iz medkulturnih razlik;
  • sposobnost razumevanja in obvladovanja medkulturnih informacij;
  • razumevanje odnosov med posamezniki in skupinami v različnih kulturnih okoljih;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti za usmerjanje dela v večkulturnem okolju;
  • sposobnost kulturne empatije, tj. razumevanja idej, vrednot in mišljenjskih vzorcev iz različnih kulturnih okolij;
  • prepoznavanje inovacij kot orodja za ustvarjanje socialnih sprememb;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno ­ etičnih vprašanj;
  • sposobnost za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov.

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom. Ob zaključku študija prejme študent magistrsko diplomo, ki je javna listina.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Magistranti študijskega programa Medkulturni menedžment so usposobljeni za opravljanje najzahtevnejših delovnih mest v organizacijah (državni upravi, nevladnih organizacijah, podjetjih), ki delujejo v mednarodnem okolju ali se srečujejo z kulturno raznolikostjo strank, zaposlene delovne sile ali uporabnikov. Delujejo kot managerji, uradniki, eksperti, analitiki, svetovalci, organizatorji ali mediatorji ipd. Sposobni so prevzemati odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.