Prijavni roki:

1. prijavni rok: 17. 3.-30. 6. 2023
2. prijavni rok: 10. 7.-8. 9. 2023
3. prijavni rok: 15. 9.-25. 9. 2023

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik magistrskega študijskega programa Strateško komuniciranje se lahko vpiše:

• Kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, ki je ovrednoten z najmanj 180 kreditnih točk po ECTS.
• Kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 06. 2004, z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom).
• Kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Dodatne študijske obveznosti so predmeti: Mediji in komuniciranje (6 ECTS), Analiza medijskih vsebin (6 ECTS).

Kandidati, ki morajo opraviti diferencialne izpite, se morajo na fakulteto najprej vpisati kot občani. Več o tem na povezavi.

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne vede, novinarstvo, umetniške in humanistične vede, informacijske in komunikacijske vede, upravne in poslovne vede.

Nadaljevanje študija – vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2. med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Vpis v 2. letnik

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Strateško komuniciranje se lahko vpiše:

• Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe pred bolonjskim sistemom z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij. Za zaključek študija mora opraviti obveznosti v obsegu 30 KT (izpiti) in magistrsko nalogo (30KT).
• Kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij.
• Kdor je končal študijski program prve stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih (sorodnih) strokovnih področij in dosegel najmanj 240 KT.
• Kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih (nesorodnih) strokovnih področij. Pri tem mora opraviti študijske obveznosti, kot jih določi komisija.
• Kdor se (zaradi prehoda) vpisuje na podlagi priznanih izpitov, ki jih je predhodno opravil na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne vede, novinarstvo, umetniške in humanistične vede, informacijske in komunikacijske vede, upravne in poslovne vede.

Diplomanti tistih programov, ki niso opredeljeni kot ustrezna (sorodna) strokovna področja, morajo opraviti še dodatne študijske obveznosti iz predmetov Mediji in komuniciranje (6 ECTS) in Analiza medijskih vsebin (6 ECTS).

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. 

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 169,00 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 2.990,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Magistrski študijski program Strateško komuniciranje se izvaja kot izredni študij. Na izrednem študiju sta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Leskoškovi 9/e v Ljubljani.

Predavanja in vaje se izvajajo od ponedeljka do petkih največ trikrat na teden med 16:00 – 20:45.V kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se vseh predavanj ali vaj ne da izvesti med tednom, so te lahko izjemoma tudi na soboto. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

1. letnik

2. letnik​

Izbirni predmeti

• Družbeni trendi
• Ekonomska in poslovna kultura 
• Etika in komuniciranje
• Evropska demokracija in politična kultura
• Evropske vrednote in identiteta
• Izzivi globalizacije
• Jezikovno izražanje v medkulturnem okolju
• Komuniciranje in družbena realnost
• Komuniciranje v medkultunem okolju
• Krizno komuniciranje
• Lobiranje in pogajanja v EU
• Menedžment človeških virov in medkulturno okolje
• Novi mediji
• Primerjalne raziskovalne metode
• Svetovni mediji
• Transnacionalna civilna družba
• Varno spletno komuniciranje
• Vrednotna nasprotja sodobnih družb
•  

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent/ka doseči najmanj 48 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko odobri napredovanje v višji letnik tudi če ni dosegel/a zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študent/ka, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Drugega letnika ni možno ponavljati.

Študentu/ki se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:

• se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
• iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• študentka v času študija rodi.

Študent/ka lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

• sposobnost kompleksne analize kulturnih in družbenih procesov;
• sposobnost oblikovanja kompleksnih in izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
• sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev;
• sposobnost doseganja strokovne odličnosti na podlagi visoke ravni avtonomnosti (samo)kritičnosti, (samo)refleksivnosti in (samo)evalviranja;
• strateška usmerjenost, tj. sposobnost anticipacije dogodkov, sposobnost ponujanja rešitev za izboljšanje stanja;
• ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti;
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje na različnih ravneh v medkulturnem okolju;
• sposobnost inovativne uporabe in kombiniranja raziskovalnih empiričnih metod;
• sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa;
• sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki;
• sposobnost uporabe kompleksnejših oblik znanj v praksi;
• zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter zmožnost strpnega dialoga.

• razumevanje vloge in funkcij komunikacije za ohranjanje in razvoj medsebojnih odnosov, še posebno za razvoj kulture dialoga;
• sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju strateškega komuniciranja;
• sposobnost za reševanje raziskovalnih problemov na področju strateškega komuniciranja;
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strateškega komuniciranja;
• poznavanje zgodovine odnosov z javnostmi in njihove umestitve v kontekst politike, gospospodarstva;
• sposobnost oblikovanja strategije komuniciranja z javnostmi, primerne specifičnemu problemu;
• uporaba in kombiniranje znanj in veščin z različnih disciplinarnih področij z namenom doseganja integralnega pristopa v medijski produkciji;
• sposobnost komuniciranja v različnih kulturnih okoljih;
• sposobnost samoizražanja in prezentacije svojih stališč in idej skozi različne medijske žanre;
• poznavanje interpretativnih pristopov, ki pojasnjujejo komunikacijska dejanja (enosmerni, večsmerni, konstruktivistični model komunikacije);
• sposobnost samostojnega prepoznavanja in smiselne aplikacije različnih pragmalingvističnih konceptov (konverzacijske maksime, vljudnost, deiktičnost), ki se pojavljajo v zasebnem in javnem komuniciranju; 
• razumevanje, zakaj identiteta posameznikov – podobno kot sam kontekst – ni vnaprej dana, ampak je aktivno formirana skozi govor  oziroma skozi sam proces komuniciranja;
• poznavanje in razumevanje mehanizmov ideološke interpelacije in subjektivacije; sposobnost analizirati procese, v katerih pride do posameznikovega umeščanja v tej ali oni identiteti;
• razumevanje, analiza in razčlemba vplivanjske in prepričevalne razsežnosti, ki jo izvajajo institucije in posamezniki v okviru vsakdanje komunikacije;
• poznavanje ustroja medijskega področja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
• sposobnost kompleksne analize medijskih vsebin in tehnik;
• sposobnost razumevanja, obvladovanja in povezovanja kompleksnih medijskih informacij;
• razumevanje poslanstva medijev v sodobni demokratični družbi;
• razumevanje vloge javnih medijskih diskurzov v polju konstitucije identitete.

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahteval sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov bodo določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja, bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

• oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
• oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
• s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
• omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
• pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta ter s študijskimi obveznostmi ter z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

• kolokviji,
• ustni izpiti,
• pisni izpiti,
• seminarske naloge oz. eseji,
• ustne predstavitve,
• praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
• reševanje realnih problemov,
• projekti, vrstniško ocenjevanje,
• pisno poročilo o strokovni praksi,
• diplomska naloga.

Opravljene obveznosti študentov in študentk se ocenjujejo z ocenami od 1 do 10.

Ocenjevalna lestvica:

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja. Za pozitivno oceno mora študent oz. študentka doseči najmanj 55 % zahtevanih točk.

 

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Ob zaključku študija prejme študent magistrsko diplomo, ki je javna listina. 

Po zaključenem študiju na podiplomskem programu Strateško komuniciranje se magistrom odpirajo široke zaposlitvene možnosti v okviru Slovenije in EU predvsem zaradi posrečene kombinacije uporabnih interdisciplinarnih znanj in praktičnih veščin. Potencialne zaposlitvene možnosti vidimo v medijih vseh vrst, tako tiskanih kot elektronskih, v novih medijih, v oglaševalskih agencijah, PR službah v gospodarstvu in negospodarstvu, v video-produkciji, v založništvu, v raziskovalno-razvojnih inštitutih oz. centrih v gospodarstvu in negospodarstvu, v podjetjih za oblikovanje in računalniško grafiko, v državni upravi, v šolstvu, v civilni družbi, v mednarodnih ustanovah itn.

1. Delovna mesta na katerih vidimo najbolj zgledne možnosti za zaposlitev so mesta odgovornih urednikov, ki jih po Zakonu o medijih mora imeti vsak medij.  To so mesta v časopisih, revijah, radijskih postajah, TV postajah. K temu je treba dodati tudi druga uredniška mesta v redakcijah znotraj uredništva različnih medijev. Kot primer lahko navedemo radijske postaje in televizijske, ki jih je v Sloveniji približno 100 v tem trenutku. Na večini teh postaj, predvsem lokalnih je majhno število zaposlenih, ker jim ekonomske zmogljivosti ne dopuščajo zaposlovanje večjega števila specializirano izobraženih kadrov, zato bo integralno izobraženi medijski človek pridobil bistveno večje priložnosti za angažma na takšnih postajah. Podobno stanje je tudi na lokalnih TV postajah.
2. Diplomanti bodo usposobljeni za vodje medijskih projektov, ki bi bili odgovorni za programsko, vsebinsko in organizacijsko plat teh projektov. To so tudi mesta vodje medijske produkcije, skrbnika za medijsko podobo organizacije, vodjo medijske prezentacije, producenta video produkcije ipd.
3. Stanje na področju upravljanja s stiki z javnostmi kaže na to, da bodo zvišane potrebe po kakovosti komuniciranja z javnostmi povlekle za sabo zviševanje povpraševanja po visoko izobraženem profilu kadrov kakšnega bo ponujal program Strateško komuniciranje. V PR službah v gospodarstvu in negospodarstvu pri nas trenutno mesta predstavnikov za stike z javnostmi zasedajo večinoma priučeni kadri ali pa kadri šolani v tujini. Zato ocenjujemo, da bodo magistri medijske produkcije zaradi pridobljenih kompetenc hitro pridobili ugled zaželenega kadra na teh občutljivih in zahtevnih delovnih mestih.
4. Vodilna delovna mesta v marketinških službah v podjetjih in marketinških agencijah so pisana na kožo magistrom Strateškega komuniciranja. Uspešen marketing predpostavlja široko humanistično in družboslovno znanje o kupcu kakor tudi obvladovanje tehnik, veščin in praks prepričevanja ter umetnosti podajanja vsebin z namenom učinkovitega trženja. Ravno to sodi v samo jedro izobraževanja v okviru ponujenega magistrskega programa.
5. V javnem in zasebnem sektorju se kot zaposlitvena možnost naših magistrov pojavlja vloga svetovalca za medijske zadeve. V prihodnosti bodo take strokovnjake rabili na številnih področjih v gospodarstvu, državni upravi in civilni družbi.
6. Bodočim magistrom Strateškega komuniciranja se odpirajo možnosti akademske kariere na univerzah in v inštitutih, ki omogočajo znanstveno-raziskovalno delo na področju medijev, kot tudi strokovno delo v različnih projektih, domačih in mednarodnih v katerih bodo vključene visokošolske in raziskovalne organizacije, na eni strani, in mediji na drugi.