1. prijavni rok: 17. 2.-30. 6. 2023
2. prijavni rok: 10. 7.-8. 9. 2023
3. prijavni rok: 15. 9.-25. 9. 2023

Prijavni rok za vpis za vzporedni študij in za vpis v višji letnik: od 1. 9. 2023 do 25. 9. 2023

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko na osnovi 38. člena Zakona o visokem šolstvu vpiše:

• A) kdor je opravil maturo,
• B) kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
• C) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A., B. in C  izbrani glede na:

• glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi – 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpišejo:

• a) Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program. Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 24 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.
• b) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Vpis v 3. letnik po merilih za prehode

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpišejo:

• a) Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
• b) Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
• c) Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
• Kandidati iz točk a), b) in c), morajo opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.
• d) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Za podrobnejše informacije o vpisu tujih državljanov kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve – referat@fuds.si

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 169,00 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 2.690,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Visokošolski strokovni program Socialni menedžment se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje se izvajajo dvakrat do trikrat na teden (pon-pet) v popoldanskem času med 16:00 – 20:15 uro. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

1.letnik

2. letnik

3. letnik

Izbirni predmeti

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.

Splošne kompetence:

• poznavanje in razumevanje kulturnih in družbenih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize;
• uporaba metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik;
• sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti;
• razvoj kritične in samokritične presoje;
• sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
• poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
• zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji;
• sposobnost timskega dela, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine;
• sposobnost razvijanja alternativnih rešitev v procesu strateškega načrtovanja;
• sposobnost zagona strategij oziroma pretvorbe strategij v projekte;
• sposobnost mreženja na področju socialnih dejavnosti;
• sposobnost za pripravo in realizacijo projekta, ki lahko kandidira za lokalna, nacionalna, EU in druga mednarodna sredstva;
• razumevanje ekonomskih vidikov za delovanje neprofitnega sektorja;
• sposobnost vodenja, koordiniranja in načrtovanja poslovnega procesa v neprofitni organizaciji;
• sposobnost divergentnega mišljenja, kritičnega presojanja, ustvarjalnosti in premagovanja problemov;
• sposobnost upravljanja človeških virov, vključno s temeljno zmožnostjo vključevanja težje zaposljivih oseb v delovni proces;
• sposobnost urejanja razmerij med delodajalci in delavci;
• sposobnost načrtovanja, usklajevanja, nadzorovanja in vrednotenja aktivnosti v organizaciji, še posebno na področju socialnih dejavnosti;
• sposobnost reševanja zahtevnih problemov posameznikov, ki nastajajo v delovnem okolju pri delu in v procesu zaposlovanja;
• sposobnost interdisciplinarnega povezovanja različnih strokovnjakov in timskega dela z namenom ustreznega ovrednotenja posameznih vprašanj, ki nastanejo v praksi, in skupnega iskanja ustreznih rešitev;
• sposobnost uporabe relevantnih domačih in mednarodnih pravnih virov, uporabe elektronskih virov in kritične analize relevantne literature;
• čut za odgovornost do soljudi, družbe in narave;
• pripravljenost na vseživljensko učenje.

Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke) in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod;
• sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov;
• sposobnost povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegova uporaba v praksi;
• sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja;
• sposobnost interdiciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;
• razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov;
• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov;
• sposobnost uporabe informacijsko­komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved;
• organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno ­ etičnih vprašanj;
• organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
• komuniciranje s strokovnjaki iz različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami;
• razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;
• poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika);
• načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov;
• poznavanje in razumevanje procesov v poslovnem okolju organizacije in sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter njihovih posledic;
• fleksibilna uporaba znanja v praksi;
• poznavanje in razumevanje razvojnih teženj, razlik in potreb posameznika;
• sposobnost za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov;
• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalnoetičnih vprašanj;
• razumevanje odnosov med organizacijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje;
• občutljivost za odnose med ljudmi pri delu, fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost kritičnega razmišljanja in oblikovanja lastnega mnenja;
• poznavanje in razumevanje procesov kreativnega razmišljanja ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;
• razvoj veščin za rabo znanja, raziskovalnih metod in postopkov na področju managementa projektov;
• razumevanje okoliščin, ki vplivajo na uspešno uvajanje, izvedbo in obvladovanje projektov; 
• fleksibilnost in pripravljenost na soočanje z novimi izzivi, ki zahtevajo inovativne rešitve pri doseganju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja;
• razvijanje občutljivosti za pojave družbene neenakosti in izključenosti;
• prepoznavanje in ozaveščanje vrednostnih stališč do pojavov družbenega izključevanja, predsodkov in stereotipov;
• spoznavanje uporabniške perspektive;
• sposobnost razumevanja pomena informacijsko-komunikacijskih tehnologij na področju managementa.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Socialni menedžment (VS), mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Visokošolski strokovni program Socialni menedžment je naravnan zelo praktično. Omogoča pridobitev uporabnih znanj in konkretnih izkušenj ter predstavlja odlično osnovo za vključitev v delo v organizacijah v javnem, nevladnem ali zasebnem sektorju. 

Socialni menedžerji delujejo na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravja, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, ekologije in sorodnih področjih.