Psihosocialno svetovanje v športu (MAG)

NOVA ŠTUDIJSKA SMER NA MAGISTRSKEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE!

Magistrski študij program PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE
Študijski smeri: 1. Psihosocialno svetovanje 2. Psihosocialno svetovanje v športu
Trajanje: 2 leti (4 semestri), 120 ECTS
Razvrstitev: SOK: 8, EOK: 7, EOVK: druga stopnja
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana (*študij se na lokaciji izvede, če je dovolj vpisanih kandidatov)
Strokovni naslov: magister psihosocialnega svetovanja oz. magistrica psihosocialnega svetovanja
Okrajšava naslova: mag. psihosoc. svet.
Pristop: V okviru študija izvajamo kognitivno vedenjski pristop.
Poklic: psihosocialni svetovalec/psihosocialna svetovalka (po SURS spada v poklicno skupino 2635 Strokovnjaki za socialno delo in svetovanje)

Ali vas zanima področje športa? Ali želite s strokovnim pogovorom dvigovati samozavest in uspešnost športnikov, ekip in drugih posameznikov? Ali želite športnikom svetovati, kako obvladovati stres, se spopadati z obremenitvami in vzdrževati motivacijo?

Postanite psihosocialni svetovalec s čutom za ljudi, ki se udejstvujejo v športu. Glede na problematiko in podobnost športa z nastopanjem na glasbenem, plesnem, igralskem in podobnih področjih, pa bo obstoječe znanje tudi primerno za svetovanje tistim, ki pri svoji aktivnosti tako ali drugače nastopajo.

Psihosocialno svetovanje v športu se izvaja kot študijska smer na študijskem programu Psihosocialno svetovanje, katerega splošni cilj je profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju pomoči ljudem v različnih življenjskih krizah, da se lahko po drugi stopnji vključijo v psihosocialno pomoč in svetovanje v socialnem varstvu, šolstvu, zdravstvu, v programih psihosocialne rehabilitacije, penologije, v športu, glasbi, plesu oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči in svetovanja, pa tudi v gospodarstvu, javnih, zasebnih ali nevladnih organizacijah. Študenti in študentke študijske smeri Psihosocialno svetovanje v športu pri tem poglobljeno razvijajo kompetence za psihosocialno pomoč in svetovanje ljudem, ki se udejstvujejo v športu.

Spodaj si preberite predmetnik nove študijske smeri.

POGOJI ZA VPIS

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpiše:

kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16*, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16 *, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 092 SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ, 1014 ŠPORT in 0114 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV S PREDMETNO SPECILIZACIJO – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja in Psihopatologija;
kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 031 DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 – psihologija, 0311- ekonomija), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija in Razvojna psihologija;
kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 01 IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV (razen 0114 – izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija, Sociologija socialne politike;
kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 090 Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno, 091 Zdravstvo, 098 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 2, Sociologija socialne politike in Razvojna psihologija;
kdor ima zaključen kateri od ostalih dodiplomskih študijskih programov, ki niso opredeljeni zgoraj, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 1, Sociologija socialne politike, Psihopatologija in Razvojna psihologija.
kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:

Končani dodiplomski študijski program ali širše področje po KLASIUS –P-16 klasifikaciji	Dodatne študijske obveznosti	Število kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti
092 – SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ, 1014 ŠPORT, 0114 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV S PREDMETNO SPECIALIZACIJO (študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje)	Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja Psihopatologija	6+9=15
031 – DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 – psihologija, 0311-ekonomija)	Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja Psihopatologija Razvojna psihologija	6+9+6=21
01 – IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV (razen 0114 – izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje)	Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja Psihopatologija Sociologija socialne politike	6+9+6=21
090 – Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno 091 – Zdravstvo 098 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost 099 – Zdravstvo in socialna varnost, drugo	Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 2, Sociologija socialne politike in Razvojna psihologija	6+7+6+5=24
Ostalo	Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 1, Sociologija socialne politike, Psihopatologija, Razvojna psihologija	6+6+6+9+6=33

kandidat za vpis v prvi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, ki je zaključil del študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS), imenovanega »Psihoterapevtska propedevtika«, ali enakovreden študijski program oziroma del študijskega programa, se lahko vpiše v prvi letnik brez opravljanja dodatnih študijskih obveznosti.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Vpis v 2. letnik:

Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS, št. 14/19; v nadaljnjem besedilu: Merila NAKVIS) in na podlagi Meril za prehode med študijskimi programi, ki jih je dne 30.9.2019 sprejel Senat FUDŠ (v nadaljnjem besedilu: Merila FUDŠ), so prehodi mogoči med študijskimi programi:

ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpišejo:

kandidati/ke, ki so pridobili univerzitetno izobrazbo pred bolonjskim sistemom z ustreznih strokovnih področij. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) praviloma prizna 60 KT,
kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih strokovnih področij,
kandidati iz drugih magistrskih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Kot ustrezno strokovno področje se upošteva področje 0313 Psihologija po klasifikaciji KLASIUS-P-16. Za študijsko smer Psihosocialno svetovanje v športu se kot ustrezni področji upoštevata tudi 1014 Šport in 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik na študijski smeri Psihosocialno svetovanje, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Struktura in postopki svetovalnega procesa (6KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 29 KT.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik na študijski smeri Psihosocialno svetovanje v športu, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Osnove psihologije športa (6KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 29 KT.

Omejitev vpisa

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/-ke izbrani/-e glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi (preverite cenik). Plačajo se pred prijavo na izpit.
DIFERENCIALNE IZPITE JE TREBA OPRAVITI PRED VPISOM!

NAVODILA ZA VPIS

Informacije o vpisu ter prijavni roki za študijsko leto 2024/25 so objavljeni na povezavi.

ŠOLNINA

Cena: 3.839,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta. V primeru plačila šolnine na obroke se ob vsakem obroku zaračuna povečana šolnina v znesku administrativnega stroška obdelave obročnega plačila, ki znaša 30,00 eur.

NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA

Magistrski študijski program Psihosocialno svetovanje se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času med 16:30 – 20:45 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev. V kolikor je obseg predavanj in vaj tolikšen, da se vseh predavanj ali vaj ne da izvesti med tednom, so te lahko izjemoma tudi na soboto.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.
**V primeru, da na lokaciji izrednega študija ni dovolj prvič vpisanih študentov, kot določeno v razpisu za vpis, se fakulteta lahko odloči, da bo študij izvajala v obliki konzultacij ali pa da študija ne bo izvajala.

Izvedba študija za tuje študente: organizirajo se konzultacije v angleškem jeziku za predmete, pri katerih je prisoten vsaj 1 tuji študent. Tuji študenti morajo ob vpisu na vpisnem listu označiti, ali želijo konzultacije v angleškem jeziku, in v tem primeru se njihova udeležba na konzultacijah tudi pričakuje.

Za tuje študente, ki kupijo nadstandardno storitev Study+, bodo posnetki konzultacij na voljo, v kolikor bo na konzultacijah udeležen vsaj 1 študent.

Poleg konzultacij se pri nekaterih predmetih zahteva prisotnost tujih študentov na določenih drugih terminih predavanj/vaj, o čemer so tuji študenti predhodno obveščeni v urniku.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

NADSTANDARDNI STUDY+ PAKET

Z nakupom paketa STUDY+ boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, pridobili naslednje ugodnosti oz. storitve, ki vam bodo v veliko pomoč: možnost neposredne udeležbe večine predavanj in vaj preko IKT sredstev (Zoom); možnost celoletnega ogleda posnetkov večine predavanj in vaj; možnost opravljanja izpitov preko IKT sredstev (Zoom oz. spletna učilnica Moodle). Paket v vrednosti 399eur* (*na študijsko leto) se naroči in plača v enkratnem znesku ob vpisu ali kadarkoli med letom.

Seznam predmetov pri katerih se kljub nakupu Study+ paketa zahteva obvezna fizična prisotnost dobite na e-naslovu: urniki@fuds.si

PREDMETNIK

Študijska smer Psihosocialno svetovanje v športu na programu Psihosocialno svetovanje je sestavljena tako, da posamezno leto obsega 60 kreditnih točk (ECTS). Program traja dve leti in študent mora opraviti za 120 ECTS dela.

Prvi letnik

ZAP. ŠT.	PREDMET	ECTS	SEMESTER
1.	Osnove psihologije športa	6	1. semester
2.	Psihologija motivacije	3	1. semester
3.	Stres v športu	6	2. semester
4.	Osnove psihosocialnega svetovanja	9	1. semester
5.	Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa	6	1. semester
6.	Modalitete kognitivno-vedenjskega svetovanja	4	2. semester
7.	Trening psihosocialnega svetovanja	8	2. semester
8.	Kvalitativno raziskovanje v družboslovju	6	1. semester
9.	Kvantitativno raziskovanje v psihosocialnem svetovanju	6	2. semester
10.	Izbirni predmet	6	2. semester

Drugi letnik

ZAP. ŠT.	PREDMET	ECTS	SEMESTER
1.	Vodenje v športu	6	4. semester
2.	Psihična priprava v športu	6	3. semester
3.	Šport in spretnosti 21. stoletja	4	3. semester
4.	Magistrski seminar	3	3. semester
5.	Praktikum Psihosocialno svetovanje z intervizijo in supervizijo	17	3. semester
6.	Izbirni predmet	6	4. semester
7.	Magistrska naloga	18	4. semester

Izbirni predmeti

ZAP. ŠT.	PREDMET	ECTS
1.	Tehnike priprave na javni nastop	6
2.	Psihologija rehabilitacije po športnih poškodbah	6
3.	Menedžment športnih dogodkov	6
4.	Teorija in terapija zasvojenosti	6
5.	Psihotravmatologija	6
6.	Sistemski pristop k družinam z otrokom s posebnimi potrebami	6
7.	Nasilje in psihosocialno svetovanje	6
8.	Psihosocialno svetovanje in duhovnost	6
9.	Učenje in transfer generičnih znanj	6
10.	Aktualne vsebine v psihosocialnem svetovanju	6
11.	Telesne tehnike v svetovanju	6
12.	Tržno komuniciranje	6
12.	Pravni in organizacijski vidiki dela na področju psihosocialnega svetovanja	6

Študent lahko opravlja tudi izbirne predmete na drugih primerljivih študijskih programih na FUDŠ ali na drugih visokošolskih zavodih. Postopek določa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja.

Legenda

ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke

Praktično usposabljanje
Praktično izobraževanje ima pri študiju psihosocialnega svetovanja velik pomen zaradi uporabne naravnanosti programa. FUDŠ bo za študente tega programa organizirala delovno oz. strokovno prakso. Študentke in študenti bodo v stik s praktičnimi problemi prihajali v okviru organiziranega in individualnega dela.

Praktično usposabljanje v okviru podiplomskega študija Psihosocialno svetovanje bo potekalo v različnih oblikah: osebna izkušnja (individualna), supervizija (skupinska), praksa v psihiatričnih in drugih ustanovah, praksa pri psihoterapevtih izbranega psihoterapevtskega pristopa, samostojno svetovalno delo s klienti pod supervizijo v okviru izbranega psihoterapevtskega pristopa.

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

kolokviji
ustni izpiti,
pisni izpiti,
seminarske naloge oz. eseji,
ustne predstavitve,
praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
reševanje realnih problemov,
projekti, vrstniško ocenjevanje,
pisno poročilo o strokovni praksi,
magistrska naloga.

NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Status študenta preneha

študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
če se izpiše,
če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

ne magistrira na študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

PRIDOBLJENE KOMPETENCE

Splošne kompetence

Študenti/ke bodo v okviru magistrskega študija Psihosocialno svetovanje smer Psihosocialno svetovanje v športu pridobili naslednje predmetno-specifične kompetence:

sposobnost uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih;
sposobnost poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanje kritične in samokritične presoje;
avtonomnost v strokovnem delu;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanje (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih;
etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, prevzemanje osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj;
kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
sposobnost povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečujejo pri strokovnem delu;
sposobnost jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti.

Predmetnospecifične kompetence

Študenti/ke bodo v okviru magistrskega študija Psihosocialno svetovanje, študijska smer Psihosocialno svetovanje v športu, pridobili naslednje predmetno-specifične kompetence:

poglobljena in detajlna raven razumevanja teoretičnih in kliničnih načel izbranega svetovalnega pristopa in njihovega odnosa do splošnih svetovalnih načel;
zmožnost razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse svetovalne pristope ter kritičnega odnosa do ‘objektivnih’ raziskav znotraj humanističnih modelov;
zmožnost formulirati in uporabiti model psihosocialne pomoči v skladu z izbranim pristopom;
razvijati hipoteze in generativne, kreativne odgovore na klinične situacije ter analizirati psihosocialne intervence;
zmožnost uspešno delati s skupino in/ali kot kosvetovalci, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati;
poglobljena sposobnost uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih;
zmožnost poglobljenega kritičnega odnosa do izbranega svetovalnega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
sposobnost nadgrajevati zgrajeno kritično vrednotenje implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij;
sposobnost raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarjajo in vodijo;
zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij;
zmožnost dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje svetovalno delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje;
sposobnost dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu;
zmožnost soustvarjati rešitve psihosocialnih problemov, kreativno ravnati s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami;
sposobnost uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev;
zmožnost učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja;
sposobnost sintetizirati lastno integracijo teorije, svetovalne prakse ter izkušenj procesa osebne rasti;
sposobnost timsko sodelovati tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin);
zmožnost avtonomije v profesionalni praksi;
zavedanje in izkazovanje etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične svetovalne pristope;
sposobnost uvida v eksistencialno problematiko in krizo smisla;
poznavanje področja trženja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
sposobnost refleksije in upoštevanja konteksta svetovalne situacije ter njegovih meja (vključujoč ustrezno zakonodajo), izkazovanje fleksibilnosti in prilagodljivosti svetovalnega pristopa;
sposobnost soustvariti svetovalni odnos, izvesti ustrezno svetovalno intervenco in obvladati ustrezno zaključevanje svetovalnega procesa;
uporaba kritične refleksije in supervizije za ocenjevanje tako svojega učenja na podlagi udeleženega opazovanja svetovalnega dela s klienti kot dela drugih ekspertov, sodelujočih v procesu reševanja problema;
sposobnost razumeti nekatere osnove dela ostalih ekspertov v športnem trenerskem timu;
sposobnost timsko sodelovati z ostalimi člani ekspertnega tima v športu;
sposobnost razumevanja skrbi za motivacijski razvoj športnikov;
sposobnost razumevanja razlik med vrhunskim športom in rekreativnim športom;
sposobnost priprave strategije motiviranja za rekreativce pri načrtovanju rekreativne vadbe;
sposobnost razumevanja in ustvarjalne uporabe različnih konceptov psihoterapije in psihološkega svetovanja v športu;
sposobnost oblikovati in ustvarjati zmagovalno klimo in miselnost pri športnikih in športnih timih;
zmožnost vodenja športnikov in športnih ekip na poti do vrhunskih rezultatov;
zmožnost vodenja sodelavcev pri organizaciji športnih dogodkov;
sposobnost razumevanja skrbi za rehabilitacijo športnikov;
sposobnost razumevanja in ustvarjalne uporabe različnih konceptov psihoterapije in psihološkega svetovanja pri osebah, ki javno nastopajo;
sposobnost razumevanja in uporabe različnih tehnik samoobvladovanja in samoregulacije.

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se po zgoraj omenjenih FUDŠ merilih za prehode lahko vpiše neposredno v drugi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite, predvidene predmete iz prvega letnika v obsegu 29 ECTS in redne študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom magistrske naloge.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Potencialne zaposlitvene možnosti za diplomante so pri delu z različnimi vrstami športnikov (obladovanje stresa in spopadanje z obremenitvami, spodbujanje in vzdrževanje motivacije, psihična priprava športnikov, spodbujanje etičnega ravnanja v športu, razvijanje in nadgrajevanje komunikacijskih in organizacijskih veščin ipd.). Potencialno karierno pot diplomantov predstavlja samostojna podjetniška pot, predvsem nudenje storitev psihosocialnega svetovanja pri delu s športniki, glasbeniki, igralci, radijskimi in tv voditelji. Potencialno karierno pot diplomantov predstavlja tudi projektno delo (npr. razni projekti s področja psihologije športa, ki so lahko financirani iz različnih virov).

Potencialne zaposlitve magistrov psihosocialnega svetovanja v športu so tudi v organizacijah na področju športa, na primer v športnih društvih, klubih in zvezah, vključno z vodstvenimi pozicijami (direktorji, predsedniki, sekretarji ipd.), Pri tem je možno zaposlovanje v tovrstnih organizacijah ne le na nacionalni ravni (npr. panožne športne zveze na nivoju države, npr. smučarska zveza, rokometna zveza, hokejska zveza, rokometna zveza, odbojkarska zveza ipd.), temveč tudi na mednarodni in občinski ravni (npr. športne zveze na ravni občin), ki nudijo delovna mesta na področju razvoja športa v občinah, organizacije občinskih športnih tekmovanj ipd.

Zaposlovanje magistrov psihosocialnega svetovanja v športu je možno rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah kot tudi v mednarodnih ustanovah.