Prijavni roki:

1. prijavni rok: 17. 3.-30. 6. 2023
2. prijavni rok: 10. 7.-8. 9. 2023
3. prijavni rok: 15. 9.-25. 9. 2023

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpiše:

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpiše:

• kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16*, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
• kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16 *, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
• kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:
• kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 092 SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ, 1014 ŠPORT in 0114 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV S PREDMETNO SPECILIZACIJO – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja in Psihopatologija; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 031 DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 – psihologija, 0311- ekonomija), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija in Razvojna psihologija; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 01 IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV (razen 0114 – izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija, Sociologija socialne politike; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 090 Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno, 091 Zdravstvo, 098 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 2, Sociologija socialne politike in Razvojna psihologija; kdor ima zaključen kateri od ostalih dodiplomskih študijskih programov, ki niso opredeljeni zgoraj, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 1, Sociologija socialne politike, Psihopatologija in Razvojna psihologija.
• kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:

• kandidat za vpis v prvi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, ki je zaključil del študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS), imenovanega »Psihoterapevtska propedevtika«, ali enakovreden študijski program oziroma del študijskega programa, se lahko vpiše v prvi letnik brez opravljanja dodatnih študijskih obveznosti.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Vpis v 2. letnik:

Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS, št. 14/19; v nadaljnjem besedilu: Merila NAKVIS) in na podlagi Meril za prehode med študijskimi programi, ki jih je dne 30.9.2019 sprejel Senat FUDŠ (v nadaljnjem besedilu: Merila FUDŠ), so prehodi mogoči med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2. med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpišejo:

• kandidati/ke, ki so pridobili univerzitetno izobrazbo pred bolonjskim sistemom z ustreznih strokovnih področij. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) praviloma prizna 60 KT,
• kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih strokovnih področij,
• kandidati iz drugih magistrskih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje. Kot ustrezno strokovno področje se upošteva področje 0313 Psihologija po klasifikaciji KLASIUS-P-16. Za študijsko smer Psihosocialno svetovanje v športu se kot ustrezni področji upoštevata tudi 1014 Šport in 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik na študijski smeri Psihosocialno svetovanje, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Struktura in postopki svetovalnega procesa (6KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 29 KT.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik na študijski smeri Psihosocialno svetovanje v športu, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Osnove psihologije športa (6KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 29 KT.

Omejitev vpisa

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/-ke izbrani/-e glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.  

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 169,00 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 3.690,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Magistrski študijski program Psihosocialno svetovanje se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času med 16:30 – 20:45 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

Študijski program Psihosocialno svetovanje je sestavljen tako, da posamezno leto obsega 60 kreditnih točk (ECTS). Program traja dve leti in študent mora opraviti za 120 ECTS dela.

1. letnik

2. letnik

Izbirni predmeti

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študenti v okviru študija na visokošolskem univerzitetnem študijskem programu Psihosocialno svetovanje (MAG) pridobijo naslednje splošne kompetence in predmetnospecifične kompetence.

Splošne kompetence:

• sposobnost uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih;
• sposobnost poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanje kritične in samokritične presoje;
• avtonomnost v strokovnem delu;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanje (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih;
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, prevzemanje osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj;
• kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
• sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
• sposobnost povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečujejo pri strokovnem delu;
• sposobnost jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti.

Predmetno specifične kompetence:

• poglobljena in detajlna raven razumevanja teoretičnih in kliničnih načel izbranega svetovalnega pristopa in njihovega odnosa do splošnih svetovalnih načel;
• poglobljena splošna raven razumevanja drugih glavnih svetovalnih pristopov;
• zmožnost razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse svetovalne pristope ter kritičnega odnosa do ‘objektivnih’ raziskav znotraj humanističnih modelov;
• zmožnost formulirati in uporabiti model psihosocialne pomoči v skladu z izbranim svetovalnim pristopom;
• razvijati hipoteze in generativne, kreativne odgovore na klinične situacije ter analizirati psihosocialne intervence;
• zmožnost uspešno delati s skupino in/ali kot kosvetovalci, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati;
• poglobljena sposobnost uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih;
• zmožnost poglobljenega kritičnega odnosa do izbranega svetovalnega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
• sposobnost nadgrajevati zgrajeno kritično vrednotenje implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij;
• sposobnost raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarjajo in vodijo;
• zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij;
• zmožnost dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje svetovalno delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje;
• sposobnost dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu;
• zmožnost soustvarjati rešitve psihosocialnih problemov, kreativno ravnati s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami;
• sposobnost uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev;
• zmožnost učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja;
• sposobnost sintetizirati lastno integracijo teorije, svetovalne prakse ter izkušenj procesa osebne rasti;
• sposobnost timsko sodelovati tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin);
• zmožnost avtonomije v profesionalni praksi;
• zavedanje in izkazovanje etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične svetovalne pristope;
• sposobnost uvida v eksistencialno problematiko in krizo smisla;
• poznavanje področja trženja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
• sposobnost refleksije in upoštevanja konteksta psihoterapevtske situacije ter njegovih meja (vključujoč ustrezno zakonodajo), izkazovanje fleksibilnosti in prilagodljivosti psihoterapevtskega pristopa;
• sposobnost soustvariti svetovalni odnos, izvesti ustrezno svetovalno intervenco in obvladati ustrezno zaključevanje svetovalnega procesa;
• uporaba kritične refleksije in supervizije za ocenjevanje tako svojega učenja na podlagi udeleženega opazovanja svetovalnega dela s klienti kot dela drugih ekspertov, sodelujočih v procesu reševanja problema.