Prijavni roki za vpis:

1. prijavni rok: 17. 2.-30. 6. 2023
2. prijavni rok: 10. 7.-8. 9. 2023
3. prijavni rok: 15. 9.-25. 9. 2023

Prijavni rok za vpis za vzporedni študij in za vpis v višji letnik: od 1. 9. 2023 do 25. 9. 2023

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

• A) kdor je opravil maturo,
• B) kdo je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
• C) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A., B. in C izbrani glede na:

• glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi – 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpišejo;

• a) Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
  Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite, ki izhajajo iz razlik med programi. Te predpiše ustrezni organ FUDŠ v skupnem obsegu največ 30 KT. Ob vsakem prehodu, s katerim se kandidat/ka vpisuje v drugi letnik, mora imeti nujno opravljena najmanj predmeta Splošna psihologija 1 in Splošna psihologija 2.
• b) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.

Vpis v 3. letnik po merilih za prehode

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Psihosocialna pomoč se lahko vpiše:

• a) Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
• b) Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program.
• c) Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.

Kandidati iz točk a), b) in c) morajo opraviti diferencialne izpite iz določenih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma. Ob prehodih, s katerim se kandidat/ka vpisuje v tretji letnik, mora imeti opravljene najmanj predmet Rehabilitacijska, specialna in socialna pedagogika ter predmet Nedirektivno svetovanje.

• d) Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.
• Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vloge za prehod se obravnavajo individualno po postopku, določenem s statutom visokošolskega zavoda.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 169,00 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 3.290,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Visokošolski strokovni program Psihosocialna pomoč se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj: Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času od 16:00 – 20:15 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Izbirni predmeti

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Diplomanti programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah,… Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.

Splošne kompetence:

• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija;
• seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki;
• kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
• sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
• sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti;
• kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
• občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
• sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.

Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja psihosocialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije;
• poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel svetovalnih pristopov in specifičnih za izbrani pristop;
• seznanjenost in razumevanje ter vrednotenje raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop;
• sposobnost uporabe znanja in  metod psihosocialnega svetovanja v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti;
• sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
• zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin;
• poznavanje skupinske dinamike v primeru dela s skupino  in/ali sosvetovalci;
• uporaba kritične refleksije in redne supervizije za ocenjevanje tako svojega dela kot tudi dela drugih;
• sposobnost raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihosocialne pomoči, v katerih sodelujejo;
• sposobnost zavzemanja kritičnega odnosa do svoje pristopa, presojanja njenih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
• zmožnost razumevanja kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno delo;
• sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov;
• zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti;
• zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom;
• zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi;
• zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec;
• kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
• občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
• sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov,
• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov,
• usposobljenost za različne oblike pomoči v procesu skupnostnega delovanja in za kreiranje družbenih sprememb,
• organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno–etičnih vprašanj,
• komuniciranje s strokovnjaki iz različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami,
• razumejo digitalni marketing kot del celotnega marketinškega spleta.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Psihosocialna pomoč, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Diplomant psihosocialne pomoči lahko dela v socialnem varstvu, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Možnosti za opravljanje poklica: Diplomant/ka je strokovnjak za nudenje temeljne psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja. Ta zajema: pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v aktualne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Za izvajanje te pomoči dobi študent med študijem znanja in veščine za vzpostavitev svetovalnega odnosa, izvedbo nedirektivnega intervjuja, razpoznavanje simptomatike duševnih motenj in napotitev k ustreznemu strokovnjaku oziroma na ustrezno institucijo.

Diplomant/ka programa Psihosocialna pomoč je po zaključku študijskega programa usposobljen/a za nudenje temeljne psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so otroci in mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj in podobno.

Omenjene dejavnosti lahko izvaja v primernih javnih ali zasebnih zavodih, nevladnih organizacijah ali zasebni praksi.