Psihosocialna pomoč - stara verzija
PREDMETNIK (prejšnji)
Zap. št. | Predmet | 1. semester | 2. semester |
---|---|---|---|
ECTS | ECTS | ||
1. | 6 | – | |
2. | 5 | – | |
3. | 6 | – | |
4. | 6 | – | |
5. | 7 | – | |
6. | – | 6 | |
7. | – | 6 | |
8. | – | 6 | |
9. | – | 6 | |
10. | – | 6 | |
SKUPAJ | 30 | 30 |
Zap. št. | Predmet | 1. semester | 2. semester |
---|---|---|---|
ECTS | ECTS | ||
1. | 6 | – | |
2. | 7 | – | |
3. | 7 | – | |
4. | 4 | – | |
5. | 6 | – | |
6. | – | 6 | |
7. | – | 7 | |
8. | – | 6 | |
9. | – | 5 | |
10. | – | 6 | |
SKUPAJ | 30 | 30 |
Zap. št. | Predmet | 1. semester | 2. semester |
---|---|---|---|
ECTS | ECTS | ||
1. | 3 | – | |
2. | 9 | – | |
3. | 11 | – | |
4. | Izbrana poglavja iz psihoterapije, psihologije in psihiatrije | 7 | – |
5. | Izbrini predmet* | – | 6 |
6. | Izbrini predmet* | – | 6 |
7. | Izbrini predmet* | – | 6 |
8. | – | 6 | |
9. | Diplomska naloga | – | 6 |
SKUPAJ | 30 | 30 |
* v primeru izbirnih predmetov je lahko razpored ur tudi drugačen ob pogoju, da vsi izbirni predmeti skupno dosegajo (najmanj) 18 KT.
Zap. št. | Predmet | ECTS |
---|---|---|
1. | Razvoj psihoterapevtskih pristopov – skupinska psihoterapija | 6 |
2. | Razvoj psihoterapevtskih pristopov – kognitivno vedenjski pristopi | 6 |
3. | 6 | |
4. | 6 | |
5. | 6 | |
6. | 6 | |
7. | 6 | |
8. | 6 | |
9. | 6 | |
10. | 6 | |
11. | 6 | |
12. | 6 | |
13. | 6 | |
14. | 6 | |
15. | 6 |
** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.
PRIDOBLJENE KOMPETENCE
Diplomanti programa Psihosocialna pomoč so po zaključku študijskega programa usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah,… Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.
- poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija;
- seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki;
- kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
- sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov (harvardska metoda);
- sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti;
- kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
- občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost;
- sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.
- poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja socialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije;
- poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel psihoterapevtskih pristopov in specifičnih za izbrani pristop;
- seznanjenost in razumevanje ter vrednotenje raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop;
- sposobnost uporabe znanja in metod psihosocialnega svetovanja v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti;
- sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
- zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin;
- poznavanje skupinske dinamike v primeru dela s skupino in/ali koterapevti;
- uporaba kritične refleksije in redne supervizije za ocenjevanje tako svojega dela kot tudi dela drugih;
- sposobnost raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihosocialne pomoči, v katerih sodelujejo;
- sposobnost zavzemanja kritičnega odnosa do svoje pristopa, presojanja njenih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
- zmožnost razumevanja kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno in psihoterapevtsko delo;
- sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov;
- zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti;
- zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom;
- zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi;
- zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec;
- kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči;
- občutljivost za raznolikost in družbeno neenakost.