Pogosta vprašanja

Imaš vprašanje za nas? Svoj odgovor lahko poiščeš med najpogosteje zastavljenimi vprašanji!

Splošno o fakulteti in študijskih programih (ali je javna, ali je akreditirana, razlika med psihosocialnim svetovanjem in psihoterapijo itd.)

FUDŠ je zasebna fakulteta in ne spada pod nobeno univerzo. Je samostojni visokošolski zavod s koncesijo za študijska programa Socialni menedžment UN in Medkulturni menedžment.

Po uspešno zaključenem dodiplomskem programu Psihosocialna pomoč pridobite strokovni naziv diplomant/diplomantka psihosocialne pomoči. Po uspešno zaključenem programu Psihosocialno svetovanje pa strokovni naziv magister/magistra psihosocialnega svetovanja.

S tema strokovnima nazivoma lahko opravljate poklic psihosocialni svetovalec/ svetovalka, ki je vpisan v Standardno klasifikacijo poklicev pod zaporedno številko 2635. Za opravljanje tega poklica v javnem sektorju lahko z zgoraj opisanima pridobljenima nazivoma pristopite tudi k opravljanju strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva.

Poklica psihoterapevt s strokovnima nazivoma diplomant/diplomantka psihosocialne pomoči in magister/magistra psihosocialnega svetovanja ne morete opravljati. Tovrsten poklic v tem trenutku niti ni vpisan v Standardno klasifikacijo poklicev.

Psihoterapija in psihosocialno svetovanje sta pogovorni obliki nudenja pomoči sočloveku na različnih življenjskih področjih.

Evropsko združenje za svetovanje (EAC) le tega opisuje kot proces naslavljanja in reševanja specifičnih problemov, sprejemanja odločitev, shajanja s kriznimi situacijami, izboljševanjem odnosov, razvojnimi problemi, spodbujanja in razvojem samozavedanja, delom s čustvi, mislimi in zaznavami, notranjimi in zunanjimi konflikti.

Splošni cilj svetovanja je ponuditi klientu priložnost, da se na sebi lasten način prizadeva živeti bolj domiselno in zadovoljujoče kot posameznik in član širše družbe (EAC, 2013).

Evropsko združenje za psihoterapijo (EAP) v osnovi psihoterapijo opisuje kot pomoč sočloveku s psihološkimi in psihosomatskimi motnjami. Ta ozka definicija izhaja še iz tako imenovanega drugega vala razvoja psihoterapije, ki je v ospredje postavljal človeško trpljenje in patologijo.

Dandanes znanstvena, strokovna in laična javnost prepoznava vedno več podobnosti med eno in drugo disciplino. Pri obeh je vse večji poudarek na pomoči pri iskanju notranjih virov posameznika, s pomočjo katerih le ta lahko zaživi bolj kvalitetno in zadovoljno življenje.

Razlike med obema disciplinama se torej v največji meri ustvarjajo umetno in v večini primerov težko zdržijo strokovno kritično presojo. Največkrat se v ospredju primerjave znajde ‘globina obravnave, pri čemer naj bi bila psihoterapevtska obravnava globlja. Vendar so tudi v psihoterapiji že dalj časa prisotni tako imenovani hitri pristopi, ki naslavljajo le simptome, očitna vedenja in kognicije in ne globljih dimenzij.

V okviru magistrskega programa Psihosocialno svetovanje se izobražujemo za opravljanje tega poklica po kognitivno vedenjskem pristopu. Kognitivno vedenjski pristop, ki ima svoje korenine v budistični psihologiji in stoični filozofiji, združuje klasične pristope drugega vala (kognitivno vedenjski pristop, racionalno emotivni vedenjski pristop) in novejše pristope tretjega vala (pristop sprejemanja in predanosti, dialektično vedenjski pristop, na okrevanju temelječ kognitivni pristop, na čuječnosti temelječ kognitivni pristop in druge), humanistični pristop in pozitivno psihologijo.

Vsi programi na FUDŠ so akreditirani in kandidat po končanem študiju pridobi javno veljavno listino in s tem dokazilo o doseženi stopnji izobrazbe v Sloveniji in EU.

Seznam akreditiranih študijskih programov se lahko preveri na spletni strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Pravilniki so objavljeni v Moodlu in na spletni strani.

Obrazci so objavljeni v Moodlu pod »Obrazci za študij«.

Vpis in status študenta

Kandidatom, ki izhajajo iz nesorodnega področja programa, v katerega se vpisujejo, se določijo diferencialni izpiti. Vse informacije o diferencialnih izpitih najdete tu.

Diferencialni izpiti morajo biti opravljeni pred vpisom na magistrski program.

Diferencialne izpite pri vpisu na dodiplomski študij se lahko opravlja do vpisa v višji letnik.

Kandidat izpolni obrazec »Prijava občana« in ga pošlje v referat fakultete, skupaj z ustreznimi dokazili o končani predhodni izobrazbi. Več o tem lahko preberete na povezavi.

Vpis kot občan je mogoč kadarkoli med letom.

Redni in izredni študent imata popolnoma enake pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Če kandidat ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik, postane pavzer in izgubi status študenta. Kot pavzer lahko opravlja vse obveznosti, vendar so le-te plačljive.

Da. Študent fakultete si, dokler ne diplomiraš/magistriraš/doktoriraš ali se izpišeš. Če se študent želi izpisati, mora izpolniti izpisnico in jo poslati v referat fakultete. Obrazec “izpisnica” je dostopen v Moodlu, lahko pa se zanj zaprosi tudi na referat@fuds.si

Ob izteku statusa je možno le-tega podaljšati. Status študenta se podaljša samo v primeru upravičenih razlogov, kot so materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O podaljšanju statusa odloča pristojna komisija. Status se lahko podaljša za največ eno leto.

Študent lahko tekom študija ponavlja le enkrat.

Lahko. Zaposlitev ne vpliva na možnost vpisa na redni študij. Urniki na naši fakulteti so prilagojeni tudi zaposlenim.

Ne, vpis med študijskim letom ni možen. Možna pa je vključitev v študijski proces kot občan.

Vpis v višji letnik poteka vsako študijsko leto predvidoma od avgusta do 30. septembra. Natančne informacije in navodila so od julija dalje objavljene na spletni strani in na v spletni učilnici.

O pridobitvi statusa kandidata s posebnim statusom odloča Komisija za študijske in študentske zadeve v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom. Vloži se “prošnja za dodelitev statusa študenta s posebnim statusom” v Moodle.

Enako kot redni študij.

Študent lahko ponavlja letnik samo enkrat tekom študija, pri čemer se zaključnega letnika ne more ponavljati, saj je po zadnjem letniku predviden absolventski staž. Prošnjo za ponavljanje študent pošlje na referat@fuds.si Preveri se, ali je študent že izkoristil možnosti: enkrat v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Letnik se lahko ponavlja v primeru, ko študent ni dosegel dovolj kreditnih točk za napredovanje v višji letnik (tudi če ni opravil niti enega izpita).

Študent izrednega študija lahko v času študija, praviloma po 1. letniku študija, preide v redni način študija. 

O prošnji za prehod odloča dekan na predlog komisije za študijske in študentske zadeve na podlagi povprečne ocene kandidata in števila prostih vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je razpoložljivih vpisnih mest, komisija opravi izbor na podlagi povprečne ocene študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov. 

Študent, ki je že izkoristil pravico do dvakratnega rednega vpisa oziroma rednega in ponovnega vpisa, nima več pravice za vpis na redni način študija.

Študent rednega študija se lahko odloči za prehod v izredni študij kadarkoli v času študija. Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis. 

O priznavanju obveznih predmetov odloča nosilec predmeta na podlagi predložitve originalnega potrdila o opravljenih izpitih in potrjenega učnega načrta predmeta, ki ga morate skupaj z obrazcem Prošnja za priznavanje izpita posredovati v Referat fakultete ali pa kar direktno nosilcu predmeta.

O priznavanju izbirnih predmetov odloča Komisija za študijske in študentske zadeve.

Po zaključku zadnjega letnika se študent lahko vpiše v absolventski staž, v kolikor tekom študija ni ponavljal letnika ali se predhodno prepisal z druge fakultete.

Absolventski staž se lahko koristi enkrat na dodiplomski in enkrat na podiplomski stopnji.

Pogoj  za  napredovanje v 2. letnik  na dodiplomskih študijskih programih je 45 KT. Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika ter 45 KT iz 2. letnika. Napredovanje v višji letnik brez izpolnjevanja pogojev je možno ob doseganju vsaj 30 KT in predložitvi študentove/-kine prošnje (utemeljeni razlogi, priložiti dokazila), ki jo obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve in odloči o pogojnem napredovanju. Za napredovanje v višji letnik morajo kandidati imeti opravljene tudi vse diferencialne izpite. 

Pogoj  za  napredovanje  v  2. letnik na magistrskih študijskih programih je 45 KT. Napredovanje v 2. letnik brez izpolnjevanja pogojev je možno ob doseganju vsaj 30 KT in predložitvi študentove/-kine prošnje (utemeljeni razlogi, priložiti dokazila), ki jo obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve in odloči o pogojnem napredovanju. 

Napredovanje v 2. letnik

Na podiplomskem študijskem programu Sociologija mora študent za napredovanje iz prvega v drugi letnik doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, oddati prijavo teme, ki jo potrdi Komisija  za  znanstvenoraziskovalno  delo,  ter  oddati  podpisano  dispozicijo  doktorske disertacije s strani mentorja.

Napredovanje v 3. letnik

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT in opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 KT. Opravljene obveznosti drugega letnika se ugotavljajo na podlagi izpolnjenega obrazca Ocena individualnega dela doktoranda (OBR-020), ki ga za posameznega študenta pripravi njegov mentor (naprošamo vas, da mentorja SAMI spomnite, da pošlje oceno v referat, najkasneje do 30. 9. tekočega študijskega leta) in na podlagi potrjene dispozicije na Senatu FUDŠ !!! Napredovanje v tretji letnik SOC. brez opravljenih vseh izpitov iz 1. letnika ni možno. 

a) pogojno napredovanje:
Študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v višji letnik, lahko oddajo prošnjo za vpis v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami, v kolikor so dosegli vsaj 30 KT in imajo utemeljene razloge, za katere lahko priložijo dokazila– vloži se prošnja za pogojno napredovanje v višji letnik (obrazec najdete v Moodlu/Obrazci za študij).

b) podaljšanje statusa:
Iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, poseben status študenta, materinstvo in očetovstvo in itd., se status študenta lahko tudi podaljša – to pomeni, da se študenta lahko še enkrat vpiše v isti letnik (lahko se podaljša tudi status absolventa), pri čemer se plača samo strošek vpisnine. Status se lahko podaljša največ za eno leto – prošnja za podaljšanje statusa (obrazec najdete v Moodlu/Obrazci za študij).

c) ponavljanje letnika:
Študenti, ki ne bodo dosegli dovolj kreditnih točk, lahko ponavljajo letnik, pri čemer se plača samo strošek vpisnine. Tekom študija lahko študent ponavlja samo enkrat. Pravice do ponavljanja študent nima, če je bil predhodno vpisan na isti stopnji na drugi fakulteti in se je torej na FUDŠ prepisal. Če študent tekom študija izkoristi možnost ponavljanja, mu absolventski staž po koncu zaključnega letnika ne pripada – študent na referat@fuds.si v času vpisnih rokov v višji letnik sporoči, da želi ponavljati letnik.

OPOZORILO: Prošnje o pogojnem napredovanju in podaljšanju statusa sprejemamo po koncu jesenskega izpitnega obdobja tekočega študijskega leta.

Potrdilo o vpisu študent najde v spletnem referatu pod MOJI PODATKI – POTRDILO O VPISU.
Dostop do potrdila o vpisu ima študent, ki ima poravnane finančne obveznosti do fakultete. Do potrdila o vpisu ni mogoče dostopati preko telefona, temveč samo preko računalnika.

Vloge/prošnje/predlogi/pritožbe

Večina prošenj in vlog se odda v Moodle v sekcijo Komisija za študijske in študentske zadeve. Omenjena komisija zaseda praviloma enkrat mesečno, 3. ponedeljek v mesecu.

Prošnje in vloge, ki se NE ODDAJO v Moodle, temveč po e-mailu na referat@fuds.si

  • prošnja za priznavanje obveznega predmeta (referat to posreduje nosilcu predmeta)
  • prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi, ki je trajala več kot 2 leti (referat to posreduje predstojnikom oddelkov)
  • prošnja na Komisijo za terjatve (prošnje študentov za odlog plačila ipd.)

Lahko. Vložiti je treba »Prošnjo za nadaljevanje študija po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti.« Obrazec je dostopen v Moodlu, lahko pa zanj zaprosite tudi preko e-maila referat@fuds.si

Lahko. Študent vloži »prošnjo o zamenjavi izbirnega predmeta« v Moodle, ki jo obravnava Komisija za študijske in študentske zadeve. Omenjena prošnja pa je plačljiva po veljavnem ceniku fakultete, in sicer 80 eur.

Prošnjo lahko študent odda po zaključku zadnjega izpitnega obdobja v študijskem letu (ponavadi po 10. 9.).

Študent lahko poda predlog/pritožbo/pohvalo na Študentski svet fakultete, ki bo zadevo ustrezno obravnaval. Lahko se obrne tudi na Referat fakultete ali prodekana/-njo za študijske in študentske zadeve. Anonimna vloga je lahko v imenu posameznega študenta, ko gre za skupino študentov, pa morajo biti v vlogi navedeni podpisniki z imenom in priimkom.

Na sedežu fakultete v Novi Gorici (na steni v avli v pritličju) in na dislocirani enoti v Ljubljani (pred vhodom v referat) je temu namenjen tudi »Študentski nabiralnik«.

Urniki in izpiti

Izbirne predmeti študenti izberejo ob vpisu v višji letnik (pri izpolnjevanju vpisnega lista). Izbirne predmete preverite v svojem indeksu v spletnem referatu.

V referat fakultete čimprej posredujte zdravniško opravičilo (ali drugo potrdilo) in na tej podlagi vas bomo odjavili od izpita, pri čemer se vam bo štelo, kot da na izpit niste bili prijavljeni.

V referat fakultete čimprej posredujte zdravniško opravičilo (ali drugo potrdilo) in na tej podlagi vas bomo prijavili na izpit oziroma odjavili od izpita, pri čemer se vam bo štelo, kot da na izpit niste bili prijavljeni.

Tudi v primeru plačljivih izpitov se na le-te prijavite elektronsko preko spletnega referata. 1-2 dni pred izpitom boste na e-mail prejeli račun za plačilo izpita.

Knjižnica

Študent se lahko ob vpisu na študij vpiše še v fakultetno knjižnico. Vpis ni avtomatski z vpisom na študij, je pa brezplačen. Za vpis pišite na knjiznica@fuds.si

Fakultetna knjižnica ima 2 oddelka, v Novi gorici in v Ljubljani. Oba se nahajata v prostorih fakultete. Študentje si lahko izposodijo gradivo iz obeh.  

Seveda. Vsa navodila v zvezi z dostopom in seznamov baz dobi študent na mail takoj ob vpisu v knjižnico. 

Potek študija (lokacije študija, spletne učilnice, gradiva …)

Študij na FUDŠ poteka klasično v predavalnici. Fakulteta pa ponuja dodatno storitev, nadstandardni paket STUDY+, ki študentom nudi določene ugodnosti (celoletni ogled posnetkov večine predavanj/vaj, možnost spremljanja preko IKT sredstev …).

Na fakulteti se poslužujemo 2 spletnih učilnic, in sicer spletnega referata ter Moodla.

V spletnem referatu imajo študenti elektronski indeks, vidijo svoje finančno stanje, urnike, oglasno desko, pridobijo potrdilo o vpisu idr.

V Moodlu imajo študenti spletne učilnice predmetov, navodila in gradiva za predmete, kontakte profesorjev, oddajajo seminarske naloge idr.

Predavanja in vaje za dodiplomske in magistrske študijske programe se izvajajo v Novi Gorici (sedež fakultete na Gregorčičevi 19) in v Ljubljani (dislocirana enota na Leskoškovi 9/e). Doktorski študijski program se izvaja samo na lokaciji Ljubljana.

V večini primerov udeležba na naši fakulteti ni obvezna. Vsekakor je priporočljiva (obvezna) udeležba na določenih vajah oz. seminarjih, o čemer odločajo izvajalci predmetov.

Da. Fakultetna pravila omogočajo, da se študenti lahko odločajo, v kakšni obliki bodo obiskovali predavanja – ne glede na to, ali so vpisani kot redni ali kot izredni študenti.

Težavo z vstopom v spletni referat sporočite na referat@fuds.si, kjer vam bodo geslo »osvežili«.

Praksa

Praksa na programih Socialni menedžment, Psihosocialna pomoč in Psihosocialno svetovanje je že vključena v šolnini.

Študent odda prijavo v spletnem referatu/opravljanje prakse – najkasneje 30 delovnih dni pred nameravanim pričetkom opravljanja prakse. Več o tem si lahko preberete v Moodlu/ Študijska praksa ali na povezavi.

Študent, ki že ima delovne izkušnje, lahko zaprosi za priznavanje prakse. Za priznavanje delovne prakse se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti na fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Pred oddajo prošnje se mora študent o priznavanju prakse posvetovati z nosilcem prakse.

Podlaga za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti so: Potrdilo organizacije oz. zavoda o praktičnem usposabljanju in delu na zasedenem delovnem mestu skupaj z opisom nalog delovnega mesta kandidata. Potrdilu naj bo priložen tudi čas in obseg praktičnega usposabljanja in dela, čas zasedbe tega delovnega mesta ter izjava kandidata, v kateri navede študijski predmet, za katerega želi, da se mu praktično usposabljanje oz. delo prizna kot opravljena študijska obveznost. 

Prošnjo za priznavanje (ni standardiziranega obrazca) oddate v spletni učilnici Moodle/ Oddaja vloge za KŠŠZ. Prošnji priložite zahtevana dokazila in mnenje nosilca prakse.

Na Fakulteti za uporabne družbene študije se zavedamo, da je praktično usposabljanje študentov ključnega pomena pri pripravi študentov na trg dela. Zato si tudi prizadevamo, da širimo učno bazo – seznam organizacij, pri katerih študentje lahko opravljajo prakso. Seznam učnih baz in njihove podrobne opise vsako leto objavimo v Moodlu/ Študijska praksa ter na spletni strani na povezavi.

Organizacije, ki sprejemajo študente na prakso se vsako leto predstavijo tudi na dogodku Tržnica študijske prakse, ki ga organizira Karierni center.

Finance študenta

Vpisnina/šolnina se poravna ob vpisu. Šolnino je sicer možno poravnati tudi na obroke na način: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Računi so objavljeni v spletnem referatu pod MOJI PODATKI — MOJE FINANČNO STANJE.

Lahko zaprosite za zamik plačila. Prošnjo se posreduje na referat@fuds.si

Diferencialni izpiti so plačljivi na vseh nekoncesioniranih programih po veljavnem ceniku fakultete. Posamezni izpit se plača, preden ga študent opravlja (prejme račun na e-mail).

Diferencialni izpiti so brezplačni na koncesioniranih programih Socialni menedžment (UN) in Medkulturni menedžment (MAG).

Trije pristopi na izpit so brezplačni. Plača se četrti in in vsak nadaljnji pristop. To velja za redne in izredne študente. 

Izpite plačujejo tudi študenti, ki so izgubili status študenta (t. i. pavzerji).

Stroški četrtega in nadaljnjega opravljanja izpitov znašajo 40,00 €.

Opravljanje izpita – za študente brez statusa – se obračuna glede na število kreditnih točk. Vrednost kreditne točke na posameznem študijskem programu je opredeljena v veljavnem ceniku.

Postopek priznavanja je plačljiv na nekoncesioniranih programih, in sicer za študente brez statusa, občane in kandidate za vpis.

Vrednost kreditne točke za posamezni študijski program se izračuna tako, da se znesek šolnine za en letnik deli s številom kreditnih točk enega letnika,

primer:

šolnina študijskega programa Socialni menedžment (VS) znaša 2.190 eur

letnik študijskega programa Socialni menedžment (VS) ima 60 kreditnih točk

1 kreditna točka je na tem programu vredna: 33,17 eur

Da. Zneski zagovora zaključnih nalog so navedeni v veljavnem ceniku fakultete.

Zaključek študija

Zaključna naloga je že vključena v šolnini. Zaključna naloga se plača le v primeru, ko študent nima več statusa študenta.

Postopek od prijave teme diplomskega/magistrskega dela do zagovora naloge določa  Pravilnik o diplomski in magistrski nalogi. Postopek oddaje zaključne naloge je objavljen na povezavi.

Postopek od prijave teme doktorske disertacije do zagovora določa Pravilnik o doktorskem študiju. Postopek zaključka doktorskega študija je objavljen tudi na povezavi.

Potrdila lektorja ne zahtevamo, študentom pa močno priporočamo, da zaključno nalogo lektorira usposobljen lektor (komisija na zagovoru lahko opozori in zahteva lekturo naloge, v kolikor ugotovi neustreznost).

Da. Če iz utemeljenih razlogov ne oddate zaključnega dela v času veljavnosti, lahko pred iztekom roka za izdelavo in oddajo zaključnega dela zaprosite za podaljšanje teme. Utemeljene razloge za podaljšanje teme prouči Komisija za študijske in študentske zadeve. Vloži se “prošnja za podaljšanje teme” v Moodle.

Diplomanti lahko ostanejo povezani s fakulteto preko Alumni kluba FUDŠ, ki je združenje diplomantov, magistrantov, doktorantov in visokošolskih učiteljev ter sodelavcev FUDŠ, ki želijo še naprej ohranjati povezanost in komunikacijo med pripadniki vseh generacij FUDŠ.

Svojim članom omogoča, da se tudi po končanem študiju razvijajo na osebnem, družbenem in strokovnem področju.

Več o tem na povezavi.

Pomoč v sili

E-pošta: referat@fuds.si

  • zablokiranje gesla za spletni referat
  • izguba študentske izkaznice
  • potrdilo o vpisu – tiskanje avtomatsko v spletnem referatu
  • potrdilo o opravljenih izpitih – naročilo v spletnem referatu (pod Dokumenti — Naročanje)

E-pošta: moodle@fuds.si

  • vpis v predmete

V Moodlu najdete kontakte profesorjev in asistentov pod zavihkom »Obvestila o programu« ali na spletni strani

E-pošta: podpora@fuds.si
  • ZOOM povezave

Dosegljivi v popoldanskem času od 14.00 do 19.00 ure.

V Moodlu najdete kontakte profesorjev in asistentov pod zavihkom »Obvestila o programu« ali na spletni strani.

Na fakulteti obstaja sistem tutorstva in študent se lahko v prvi vrsti obrne na študenta ali profesorja tutorja. Vse informacije o tutorskem sistemu in kontakti tutorjev so dostopni na povezavi.