Vpis v 1. letnik

V prvi letnik doktorskega študijskega programa Sociologija in psihosocialne študije se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:

• kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
• kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
• kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno magistrskega študija brez ocene magistrske naloge (ali povprečno oceno zadnjih dveh letnikov študija v primeru, da gre za enovit magistrski študij) in glede na oceno magistrske naloge. Vsak od omenjenih dveh kriterijev ima enako težo. V primeru, da magistrski študij ni vključeval magistrske naloge ali se le-ta ni ocenjevala, se kot edini kriterij šteje povprečna ocena magistrskega študija.

Vpis v 2. letnik

Vpis neposredno v drugi letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 45 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Vpis v 3. letnik

Vpis neposredno v tretji letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 105 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Na tretji stopnji študija je po teh merilih za neposredni vpis v drugi letnik dodatno potrebna tudi predhodna oddaja dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu, za neposredni vpis v tretji letnik pa predhodna potrditev dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu. Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 2.690,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Samostojni študij je na doktorski ravni osrednja oblika študija. Med samostojno delo sodijo individualni študij literature, priprava in predstavitev posamičnih nalog, raziskovalno delo študentov pri raziskovalnih programih, ki potekajo v okviru fakultete, ter še posebno izdelava doktorske dispozicije in disertacije. Tak način dela omogoča študentu v čim večji meri razviti lastne kreativne potenciale. Mentor vodi študenta skozi študijski proces, ga spodbuja pri vključevanju v fakultetno učno in raziskovalno okolje. Mentor študentu pomaga pri organizaciji študija, kar pomeni, da ga med študijem spremlja in usmerja njegovo delo. Svetuje pri izbiri ustrezne raziskovalne metodologije in relevantne literature. Pomaga  pri pripravi zasnove disertacije, načrtovanju metodologije raziskovalnega dela, izbiri virov in literature ter presodi, kdaj je doktorska disertacija pripravljena za zagovor.

Urnik predavanj: Predavanja so organizirana ob petkih in sobotah. Študij poteka na sedežu fakultete v študijskem centru FUDŠ na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Doktorski kolokviji se izvajajo ob petkih in sobotah. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in  oddano dispozicijo doktorske disertacije.

1. letnik

2. letnik

Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.

3. letnik

Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.

Izbirni predmeti

Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. FUDŠ v tem smislu ponuja dve opciji, pri čemer lahko študent bodisi izbere tisto od njiju, ki mu je tematsko – glede na predvideno temo disertacije – najbližja, bodisi izbere tovrstne teoretske vsebine na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji.

*Študenti izberejo en izbirni predmet.

1. letnik

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in  oddano dispozicijo doktorske disertacije.

2. letnik

Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.

3. letnik

Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, oddati prijavo teme na obrazcu OBR-FUDŠ-010, ki jo potrdi Komisija za znanstvenoraziskovalno delo (v nadaljevanju KZRD), ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FUDŠ-011.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECT, opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 ECTS, ki se oceni na podlagi mnenja mentorja, ter potrjena dispozicija na senatu FUDŠ.

Status študenta preneha:

• študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
• če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
• če se izpiše,
• če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

• ne doktorira na študijskem programu tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Splošne kompetence:

• sposobnost avtonomnega identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev;
• izrazito avtonomno ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti;
• sposobnost prispevanja k ustvarjanju vrhunskega znanja na področju sociologije oziroma psihosocialnih študij;
• sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju sociologije oziroma psihosocialnih študij;
• sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela za ustvarjanje, interpretiranje in iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v znanosti in stroki;
• poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost,(samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
• sposobnost prenosa znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu;
• zavezanost profesionalni etiki, ki vključuje visoko razvito zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih;
• sposobnost izrazito avtonomnega oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih družbenih problemov;
• sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njihovimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;
• zmožnost interdisciplinarnega znanstvenega in strokovnega dialoga in sodelovanja z drugimi poklicnimi profili v okviru družboslovja in širše;
• sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.

Predmetnospecifične kompetence (smer Sociologija):

• sposobnost za avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih sociologije in njej sorodnih disciplin;
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju sociologije ter sorodnih disciplin;
• sposobnost inovativne uporabe in samostojnega kombiniranja raziskovalnih empiričnih socioloških metod ter metod njenih sorodnih disciplin (metode triangulacije in mešani pristopi);
• sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov na visoki ravni zahtevnosti;
• sposobnost vzorčenja na področju kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih pristopov;
• obvladovanje najzahtevnejših metodoloških izzivov,
• sposobnost kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu sociologije (in družboslovja nasploh), tudi na vrhunski ravni;
• sposobnost priprave in izvedbe komparativega raziskovanja in sodelovanja v timih, ki izvajajo komparativne raziskave;
• sposobnost kritičnega reflektiranja in aplikacije znanj na področju politične ali ekonomske sociologije ali sociologije kulture;
• sposobnost avtonomnega ustvarjanja, interpretiranja in iskanja odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja na področju politične ali ekonomske sociologije ali sociologije kulture;
• sposobnost poglobljene analize ekonomskih procesov v sodobnih družbah;
• poznavanje ključnih teoretskih pristopov in raziskovalnih strategij v okviru ekonomske sociologije;
• razumevanje prekrivanj in razlik med ekonomsko sociologijo in sorodnimi sub-disciplinami(socioekonomija, politična ekonomija, institucionalna ekonomija);
• razumevanje koncepta vraščenosti (embeddedness) in delovanja ekonomskih akterjev v okviru socialnih struktur – poznavanje in ustrezno ovrednotenje neekonomskih vplivov na ekonomske procese;
• sposobnost analize političnih procesov v sodobni družbi;
• poznavanje značilnosti večnivojskega vladanja (multi-level governance);
• razumevanje razvojne vloge političnega sistema;
• razumevanje bistva demokratične ureditve;
• sposobnost analize kulturnih procesov v sodobni družbi;
• razumevanje načinov pojavljanja, reprodukcije in spreminjanja verskih, moralnih, pravnih, estetskih, znanstvenih, tehnoloških itd. pomenov in simbolov;
• razumevanje načinov, kako se pomeni in simboli izražajo v človekovem delovanju in udejanjijo v kulturnih artefaktih (govorjen in pisan jezik, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba, ples, socialne institucije itd.);
• formulacija insposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta na najvišji zahtevnostni ravni;
• sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih načrtov;
• sposobnost prezentacije in zagovarjanja raziskovalnih rezultatov na najvišji zahtevnostni ravni;
• sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih rezultatov na najvišji zahtevnostni ravni.

Predmetnospecifične kompetence (smer Psihosocialne študije):

• sposobnost argumentiranja in vpeljave na znanosti temelječe prakse;
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju ter sorodnih disciplinah;
• sposobnost priprave in izvedbe komparativega raziskovanja in sodelovanja v timih, ki izvajajo komparativne raziskave;
• sposobnost vzorčenja na področju kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih pristopov;
• obvladovanje najzahtevnejših metodoloških izzivov;
• sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov na visoki ravni zahtevnosti;
• formulacija in sposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta na najvišji zahtevnostni ravni;
• sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih načrtov;
• sposobnost inovativne uporabe in samostojnega kombiniranja raziskovalnih empiričnih metod raziskovalnega področja ter metod sorodnih disciplin (metode triangulacije);
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju psihopatologije;
• poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk pojava in zdravljenja duševne disfunkcionalnosti;
• poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk in sodobnih raziskav stresa, travme in psihofiziologije; – avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih socialne kognicije in percepcije;
• sposobnost pridobivanja, selekcioniranja, evalviranja, kritičnega reflektiranja in umeščanja novih kompleksnih znanj ter njihove interpretacije v kontekstu socialne kognicije in percepcije, tudi na vrhunski ravni;
• poglobljeno poznavanje in razumevanje aktualnih teoretskih kognitivno-znanstvenih spoznanj iz relevantnega področja;
• sposobnost za avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih psihosocialnih študij in njim sorodnih disciplin;
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strategij kriznih intervenc;
• poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk pojava in razvoja psihosocialne krize;
• poglobljeno poznavanje in razumevanje vpliva stoične filozofije in budizma na razvoj kognitivno vedenjskih pristopov;
• sposobnost kritične presoje ključnih kognitivno vedenjskih pristopov 3. vala.

1. V znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih organizacijah na področju družboslovja je doktorski profil samoumevno potreben, saj se od operativnega jedra teh organizacij pričakuje visoko stopnjo inovativnosti, samostojnosti in vodstvenih sposobnosti v raziskovalno-razvojnem delu in vrhunske sposobnosti za prenos znanja, po eni strani na mlajše raziskovalce in študente, po drugi strani pa v gospodarstvo in k drugim relevantnim uporabnikom.
2. V javni upravi, lokalni samoupravi, v mednarodnih institucijah in v nevladnih organizacijah je doktorski profil s področja sociologijein psihosocialnih študijkompetenten za reševanje najzahtevnejših organizacijskih, komunikacijskih, kadrovskih in drugih vprašanj, kjer so potrebne inovativne rešitve, oprte na aplikacijo najkompleksnejših teoretskih znanj. V poštev pride tako ekspertno svetovanje na ravni organizacije kot tudi svetovanje na ravneh, ki vključujejo posamične vidike usmerjanja posameznika, družbe in njenih podsistemov na mikro in makroravni. 
3. V gospodarskih družbah, še posebno večjih, je doktorski profil s področja sociologije pomemben za samostojno ekspertno in/ali raziskovalno delo in/ali vodenje raziskovalnih ali ekspertnih skupin, še posebno na področjih zahtevnejšega raziskovanja trga, javnega mnenja, zahtevnejših stikov z javnostmi, najzahtevnejših organizacijskih in kadrovskih vprašanj.
4. Doktoranti s področja psihosocialnih študij lahko samostojno, ali z vključevanjem v interdisciplinarne time, delujejo na področju preventivnih in kurativnih aktivnosti, namenjenih skrbi za duševno zdravje, ki vključujejo raziskovanje in evalviranje stanja in ukrepov na področju duševnega zdravja na nacionalni in mednarodni ravni, ter izvajanje in koordiniranje programov duševnega zdravja. Vključujejo se lahko v raziskovanje, načrtovanje, razvoj in spremljanje socialne in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.