Psihosocialno svetovanje (MAG)

Želiš s strokovnim pogovorom pomagati ljudem? 

Spodbujati osebnostno rast in krepiti samozaupanje?

Želiš postati psihosocialni svetovalec s čutom za družbo in soljudi?

Če si na zgornja vprašanja odgovoril/a za DA, potem je študijski program Psihosocialno svetovanje (MAG) pravi zate.

Več o programu si preberi spodaj.

Dovoli, da ti pomagamo pri odločitvi.

Kaj o študiju na programu Psihosocialno svetovanje (MAG) menijo naši študentje?

“Študij za življenje. Od nekdaj me je zanimala psihologija človeka, zato je bil vpis na fakulteto ena izmed boljših odločitev. Študij zajema življenjska znanja, ki človeka izpopolnijo, doprinesejo h kvaliteti vsakdana ter spodbujajo osebnostno rast in razvoj.
Karin Skufca FUDŠ
Karin Škufca

Študij v številkah

0
trenutno vpisanih študentov
0
diplomantov
0
zadovoljstvo študentov (od 5)

Vsak diplomant tega študijskega programa ima možnost opravljanja strokovnega izpita iz socialnega varstva.

Podrobneje o programu Psihosocialno svetovanje (MAG)

Magistrski program PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE
Stopnja (in vrsta) programa
: magistrski študijski program
Trajanje: 2 leti (4 semestri), 120 ECTS
Razvrstitev: SOK: 8, EOK: 7, EOVK: druga stopnja
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana (*študij se na lokaciji izvede, če je dovolj vpisanih kandidatov)
Strokovni naslov: magister psihosocialnega svetovanja oz. magistrica psihosocialnega svetovanja (mag. psihosoc. svet.)
Smeri:  V okviru študija izvajamo kognitivno vedenjski pristop.
Poklic: psihosocialni svetovalec/psihosocialna svetovalka (po SURS spada v poklicno skupino 2635 Strokovnjaki za socialno delo in svetovanje)

Magister psihosocialnega svetovanja je usposobljen za obravnavo čustvenih, miselnih in vedenjskih težav po izbranem svetovalnem pristopu. Usposobljen je, da s tehnikami svetovalnega pogovora pomaga klientu v procesu poglabljanja  uvida v lastno emocionalno stanje  in doseganju sprememb ter prenosu naučenega iz svetovalne situacije v vsakdanje življenje klienta, kar mu omogoča boljše delovanje v družbi. Pri tem se v čim večji meri trudi klienta usposobiti, da v prihodnje sam razrešuje svoje emocionalne in socialne probleme.

Splošni cilj podiplomskega programa Psihosocialno svetovanje je: profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju pomoči ljudem v različnih življenjskih krizah, ki obsega tako usposobljenost za izvajanje kot tudi raziskovanje psihosocialne pomoči in svetovanja, da se bodo lahko po drugi stopnji vključili v: psihosocialno pomoč v socialnem varstvu, v programe psihosocialne rehabilitacije, penologije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči in svetovanja, pa tudi gospodarstvu, v javnih, zasebnih ali v nevladnih organizacijah. 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16*, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
  • kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16 * (pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini).
  • kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih:

Končani dodiplomski študijski program ali širše področje po KLASIUS –P-16 klasifikaciji

Dodatne študijske obveznosti

Število kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti

092 – SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija

6+9=15

031 – DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 – psihologija, 0311-ekonomija)

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija
  • Razvojna psihologija

6+9+6=21

01 – IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Psihopatologija
  • Sociologija socialne politike

6+9+6=21

090 – Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno

091 – Zdravstvo

098 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost

099 – Zdravstvo in socialna varnost, drugo

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Splošna psihologija 2
  • Sociologija socialne politike
  • Razvojna psihologija

6+7+6+6=25

Ostalo

  • Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja
  • Splošna psihologija 1
  • Sociologija socialne politike
  • Psihopatologija
  • Razvojna psihologija

6+6+6+9+6=33

* Podrobno področje 0313 Psihologija po Klasifikaciji KLASIUS-P-16 obsega predmetnospecifične vsebine, ki se nanašajo na proučevanje človeškega uma in vedenja, obnašanja kot rezultata razlik med posamezniki, njihovih izkušenj in okolja. V to podrobno področje se razvrščajo aktivnosti in izidi izobraževanja in usposabljanja z glavno predmetnospecifično vsebino: Kognitivna znanost, Psihoanaliza, Psihologija in Psihoterapija.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Neposredno v 2. letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje se lahko vpišejo:

– kandidati/ke, ki so pridobili univerzitetno izobrazbo pred bolonjskim sistemom z ustreznih strokovnih področij. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) praviloma prizna 60 KT,
– kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) z ustreznih strokovnih področij,
– kandidati iz drugih magistrskih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje. Kot ustrezno strokovno področje se upošteva področje 0313 Psihologija po klasifikaciji KLASIUS-P-16.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Kandidati, ki se vpišejo neposredno v drugi letnik, morajo opraviti naslednje študijske obveznosti iz 1. letnika: Osnove psihosocialnega svetovanja (9KT), Trening psihosocialnega svetovanja (8KT), Struktura in postopki svetovalnega procesa (8KT) in Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa (6KT) v skupnem obsegu 31 KT.

Diferencialne izpite morajo kandidati opraviti pred vpisom v 2.letnik. V tem času se vpišejo kot občani in obiskujejo predavanja s študenti 1.letnika študijskega programa Psihosocialno svetovanje.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Cena: 3.200,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Magistrski študijski program Psihosocialno svetovanje se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Urnik predavanj:Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Predavanja in vaje na obeh lokacijah se izvajajo med tednom v popoldanskem času med 16:30 – 20:45 in sicer dvakrat do trikrat na teden. Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT
sredstev.

* V izjemnih primerih (izredne zdravstvene razmere, bolezen ipd.) si pridržujemo možnost manjših sprememb.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

Študijski program Psihosocialno svetovanje je sestavljen tako, da posamezno leto obsega 60 kreditnih točk (ECTS). Program traja dve leti in študent mora opraviti za 120 ECTS dela.

1. letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

ECTS

ECTS

1.

Vedenjska znanost, salutologija in psihosomatika

6

2.

Kvalitativno raziskovanje v družboslovju

6

3.

Teoretične osnove kognitivno vedenjskega pristopa

6

4.

Epistemologija psihoterapije in svetovanja

4

5.

Osnove psihosocialnega svetovanja

9

6.

Modalitete kognitivno-vedenjskega svetovanja

4

7.

Struktura in postopki psihosocialnega svetovanja

8

8.

Izbirni predmet *

6

9.

Trening psihosocialnega svetovanja

8

10.

Vodenje participacije in pomoči v skupnosti

3

SKUPAJ

30

30

2. letnik

ZAP.

ŠT.

PREDMET

1. SEMESTER

2. SEMESTER

ECTS

ECTS

1.

Družbeno-pravni vidiki sistemov socialne varnosti

6

2.

Svetovanje pri specifičnih težavah v duševnem zdravju

5

3.

Metode kognitivno-vedenjskega pristopa v psihosocialnem svetovanju

5

4.

Magistrski seminar

3

5.

Praktikum: Psihosocialno svetovanje z intervizijo in supervizijo

17

6.

Izbirni predmet

6

7.

Magistrska naloga

18

SKUPAJ

30

30

 

Izbirni predmeti

Zap.

št.

Predmet

ECTS

1.

Teorija in terapija zasvojenosti

 6

2.

Psihotravmatologija

 6

3.

Sistemski pristop k družinam z otrokom s posebnimi potrebami

 6

4.

Nasilje in psihosocialno svetovanje

 6

5.

Psihosocialno svetovanje in duhovnost

 6

6.

Osnove družinskega prava

 6

7.

Učenje in transfer generičnih znanj

 6

8.

Aktualne vsebine v psihosocialnem svetovanju

 6

9.

Telesne tehnike v svetovanju

 6

10.

Vodenje in upravljanje socialnega podjetja

6
11.

Komuniciranje in družbena realnost

6
12.

Tržno komuniciranje

6

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študenti v okviru študija na visokošolskem univerzitetnem študijskem programu Psihosocialno svetovanje (MAG) pridobijo naslednje splošne kompetence in predmetnospecifične kompetence.

Splošne kompetence:

  • sposobnost uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih;
  • sposobnost poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, poglabljanje kritične in samokritične presoje;
  • avtonomnost v strokovnem delu;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, obvladovanje (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju, tudi z eksperti na drugih področjih;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, prevzemanje osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj;
  • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju);
  • sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov;
  • sposobnost povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečujejo pri strokovnem delu;
  • sposobnost jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti.

Predmetno specifične kompetence:

  • poglobljena in detajlna raven razumevanja teoretičnih in kliničnih načel izbranega svetovalnega pristopa in njihovega odnosa do splošnih svetovalnih načel;
  • poglobljena splošna raven razumevanja drugih glavnih svetovalnih pristopov;
  • zmožnost razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse svetovalne pristope ter kritičnega odnosa do ‘objektivnih’ raziskav znotraj humanističnih modelov;
  • zmožnost formulirati in uporabiti model psihosocialne pomoči v skladu z izbranim svetovalnim pristopom;
  • razvijati hipoteze in generativne, kreativne odgovore na klinične situacije ter analizirati psihosocialne intervence;
  • zmožnost uspešno delati s skupino in/ali kot kosvetovalci, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati;
  • poglobljena sposobnost uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih;
  • zmožnost poglobljenega kritičnega odnosa do izbranega svetovalnega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi;
  • sposobnost nadgrajevati zgrajeno kritično vrednotenje implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij;
  • sposobnost raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarjajo in vodijo;
  • zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij;
  • zmožnost dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje svetovalno delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje;
  • sposobnost dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu;
  • zmožnost soustvarjati rešitve psihosocialnih problemov, kreativno ravnati s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami;
  • sposobnost uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev;
  • zmožnost učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja;
  • sposobnost sintetizirati lastno integracijo teorije, svetovalne prakse ter izkušenj procesa osebne rasti;
  • sposobnost timsko sodelovati tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin);
  • zmožnost avtonomije v profesionalni praksi;
  • zavedanje in izkazovanje etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanje implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične svetovalne pristope;
  • sposobnost uvida v eksistencialno problematiko in krizo smisla;
  • poznavanje področja trženja in razumevanje medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb;
  • sposobnost refleksije in upoštevanja konteksta psihoterapevtske situacije ter njegovih meja (vključujoč ustrezno zakonodajo), izkazovanje fleksibilnosti in prilagodljivosti psihoterapevtskega pristopa;
  • sposobnost soustvariti svetovalni odnos, izvesti ustrezno svetovalno intervenco in obvladati ustrezno zaključevanje svetovalnega procesa;
  • uporaba kritične refleksije in supervizije za ocenjevanje tako svojega učenja na podlagi udeleženega opazovanja svetovalnega dela s klienti kot dela drugih ekspertov, sodelujočih v procesu reševanja problema.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se po zgoraj omenjenih FUDŠ merilih za prehode lahko vpiše neposredno v drugi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite, predvidene predmete iz prvega letnika v obsegu 31ECTS in redne študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom magistrske naloge.

Potencialne zaposlitvene možnosti vidimo v socialnem in zdravstvenem varstvu (npr. centri za socialno delo), delu z mladimi (svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, krizni centri za mlade, stanovanjske skupine za mladostnike, preventivni programi s sistemskim pristopom za preprečevanje nasilja na šolah, pri učenju komunikacijskih veščin, razumevanju razmerij med spoloma ipd.), delu z odvisniki, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).

Magistri psihosocialnega svetovanja se bodo lahko zaposlovali tudi v delovnih organizacijah, zlasti v kriznih situacijah, kjer gre za visoko stopnjo obremenjenosti in stresa ter bi lahko nudili psihosocialno svetovanje, še preden bi se razvila duševna ali psihosomatska motnja. Nenazadnje pa je področje zaposljivosti tudi pozitivna psihologija, spodbujanje osebnostne rasti in ne le zdravljenje.

Potrebuješ pomoč, preden narediš naslednji korak?

Sprehodi se po prostorih FUDŠ

Ljubljana

Nova Gorica

Study+

Želiš študij opravljati z udobja svojega doma? Potem je paket Study+ pravi zate.

Z nakupom paketa Study +, boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, namreč pridobili naslednje ugodnosti:

a) možnost neposredne udeležbe večine predavanj in vaj preko IKT sredstev (Zoom),  z izjemo nekaterih predavanj, vaj in seminarjev, katerih neposredno spremljanje preko IKT sredstev ni mogoče (npr. vaje, ki se izvajajo na terenu; vaje, katerih narava izvedbe ne omogoča neposrednega spremljanja preko IKT sredstev; vaje, pri katerih je fizična prisotnost študentov nujna za zagotavljanje kompetenc in učnih izidov, predvidenih s študijskim programom; vaje, pri katerih neposredno spremljanje preko IKT sredstev ni mogoče zaradi varstva zasebnosti  ipd.)

b) možnost celoletnega ogleda posnetkov večine predavanj in vaj, z izjemo nekaterih predavanj, vaj in seminarjev, katerih snemanje ni mogoče (npr. vaje, ki se izvajajo na terenu; vaje, ki se ne snemajo iz razloga varstva zasebnosti ipd.) 

c) možnost opravljanja izpitov preko IKT sredstev (Zoom oz. spletna učilnica Moodle)

Potrebuješ pomoč?

Dovoli, da sodelavec/ka iz referata stopi v kontakt s teboj.