Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija
Vrsta projekta: podoktorski projekt Z6-1882
Šifra: Z6-1882
Naziv projekta: Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija
Letni obseg: 0,91 FTE
Trajanje projekta: 24 mesecev
Začetek projekta: 1. 7. 2019
Zaključek projekta: 30. 6. 2021
Kratek opis projekta:
Evropske umetniške avantgarde, ki so se pojavile po prvi svetovni vojni (1914–1918), so močno vplivale na dojemanje vloge umetnosti v današnji družbi. Pričujoči projekt priznava pomen dediščine avantgard v sodobnem času in izpostavlja nezadostno raziskanost zgodovine evropske avantgarde, posebej pomanjkanje teoretičnega premisleka južnoslovanskih avantgard nekdanje Jugoslavije (Ljubljana–Zagreb–Beograd, 1921–1927) in njihovih produktivnih interakcij z zgodovinsko vzporednimi »metropolitanskimi« zahodnoevropskimi gibanji. Zlasti se osredotoča na že izražen, a premalo raziskan dialog jugoslovanskih avantgard s švicarsko in francosko fazo dadaizma (Zürich–Pariz, 1916–1920, 1919–1922). Projekt bo izkoristil nedavno povečanje obsega digitaliziranih arhivskih virov v odprtem dostopu, ki nudi priložnost za nov vpogled v zgodovino poti, vplivov in razvoja modernizma in avantgardne umetnosti v Evropi. Raziskava se bo osredotočala na vprašanja nacionalne in transnacionalne politike in kulture ter si prizadevala razkriti subjektivizacijske procese, ki so jo ta radikalna gibanja želela vzpostaviti, in metode, ki so jih uporabljala.
Projekt bo preučeval politiko in poetiko jugoslovanskih avantgard, tako da bo kartiral, kategoriziral in analiziral njihove najbolj inovativne in eksperimentalne oblike literarnih in vizualnih narativov, pri tem pa kot pomembno referenčno točko uporabil švicarsko in francosko obdobje dadaističnega gibanja. Literarnoteoretična raziskava na področju semiotike in imagologije avantgardnih revij (npr. Zenit, Tank, Dada) bo gradivo za preučevanje pridobila iz digitalnih in fizičnih arhivov, dostopnih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Zürichu in Parizu. Osnovanje konceptualnih zasnov in kartiranje teh umetniških manifestacij in njihovih medsebojnih stikov bosta prispevala k integraciji zgodovine južnoslovanskih zgodovinskih avantgard v glavne tokove evropskih avantgard in v lokalno tradicijo nekdanjih jugoslovanskih držav.