Se zavedate, kako dragoceno je spoznanje, da nismo sami? Da so okoli nas ljudje, ki razumejo naše izzive, ker so se z njimi mogoče tudi sami že spopadli – in jih premagali? Takšni trenutki nas navdihujejo, prebujajo upanje in krepijo notranjo moč. Ko vidimo, da je premagovanje težav mogoče, se v nas prebudi želja po spremembi in okrevanju. Hkrati pa zraste tudi srčna potreba, da postanemo navdih drugim, delimo svoje izkušnje ter spodbujamo ljudi okoli nas, da poiščemo svoj pot.
Udeležba na predavanjih je odlična priložnost za vse, ki razmišljate o študiju na naši fakulteti, študente in zaposlene, ki želijo poglobiti svoje znanje na področju psihosocialne pomoči in svetovanja.
Naj bo to korak k razvoju vaših veščin za boljši odnos do sebe in drugih.
PSIHODNEVI 2025 bodo potekali v online obliki tri zaporedne torke v februarju in sicer: 4.2., 11.2. in 18.2. 2025
Z oddajo prijave soglašam z uporabo in obdelavo svojih osebnih podatkov za namen organizacije in izvedbe dogodka, obveščanja o dogodku in drugih povezanih aktivnostih.
Prijavo je potrebno oddati najkasneje na dan dogodka do 10h.
PROGRAM, 4. 2. 2025
16.00 – 16.15 Uvodni pozdrav in predstavitev FUDŠ
Andreja Slejko Rojc, vodja Kariernega centra in organizatorka dogodka
Andreja Slejko Rojc, uni. diplomirana pedagoginja/andragoginja, na fakulteti zaposlena kot Vodja kariernega centra organizira na fakulteti številne dogodke, svetuje osebam pri izbiri študija ter preko različnih aktivnosti skrbi, da se študenti na fakulteti dobro počutijo.
16.15–17.00 Okrogla miza: Psihosocialna pomoč in svetovanje na gugalnici sprememb: pogledi in perspektive Daša Cek Stepančič, Irena Stubelj Marinič in Anita Pertoci, strokovnjakinje KIPS
V zadnjih letih se po vzoru iz tujine v slovenskem prostoru vse bolj uveljavlja področje psihosocialne pomoči in svetovanja. Strokovnjaki s tega strokovnega področja postajajo vse bolj iskan kader za podporo pri osebni in profesionalni rasti, najdemo jih tako v javni kot zasebni praksi. Pomemben razvojni mejnik je področje doseglo z ustanovitvijo Krovnega inštituta za psihosocialno pomoč in svetovanje – KIPS, ki združuje strokovnjake s področja psihosocialne pomoči in svetovanja ter jim nudi profesionalno podporo, poleg tega pa zagotavlja pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim.
Okrogla miza bo združila glasove treh KIPS-ovih strokovnjakinj:
Daša Cek Stepančič, mag. psihosocialne pomoči, je direktorica Krovnega inštituta za psihosocialno pomoč in svetovanje. Kot kognitivno-vedenjska svetovalka, specializirana za obravnavo anksioznih težav, vodi Center za anksioznost, edino posvetovalnico, specializirano za obravnavo anksioznosti pri nas. Center predstavlja primer dobre prakse timskega sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, ki se združujejo z namenom celostne obravnave posameznika s težavami s tesnobo. Daša že leta dolgo posebno pozornost namenja povezovanju strokovnjakov s področja psihosocialne pomoči in svetovanja ter opozarja na nujnost zakonske regulacije sistema nudenja psihološke pomoči za zaščito najšibkejšega člena – posameznika v stiski.
Irena Stubelj Marinič, mag. psihosocialne pomoči, s pomočjo kognitivno-vedenjskega svetovanja na Goriškem in v Ljubljani nudi pomoč otrokom in mladim z vedenjskimi ali čustvenimi težavami ter staršem in parom, ki si želijo izboljšati svoj odnos. Je tudi soustanoviteljica Krovnega inštituta za psihosocialno pomoč in svetovanje. Zagovarja stališče, da mora psihosocialni svetovalec delovati odgovorno, sočutno in strokovno, kar mu omogočajo poglobljeno znanje, stalno strokovno izpopolnjevanje ter zmožnost vzpostavljanja varnega in zaupljivega odnosa s klienti.
Anita Pertoci, diplomantka psihosocialnega svetovanja, je zaposlena v Avstriji na področju kariernega svetovanja. Anita v zasebni praksi pomaga otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem v različnih situacijah. Je zagovornica kreativnih medijev v procesu psihosocialne pomoči in svetovanja. V svoje delo redno vključuje umetnost kot obliko terapije. Na podlagi raziskovanj in izkušenj trenutno nastaja njeno magistrsko delo na temo likovne terapije in žalovanja pri otrocih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Anita aktivno izvaja likovno terapijo v angleškem jeziku za odrasle udeležence Erazmus programov. Vsako poletje na kreativnih poletnih taborih zbere okrog 60 osnovnošolskih otrok iz Pomurja in z njimi dela na spontanem izražanju skozi slikanje ter ustvarjanje. Kot ljubiteljica živali se je pred leti podala na pot terapevtke s pomočjo živali. Pridobljeno znanje predaja naprej v okviru Inštituta Rehatopia, katerega ustanoviteljica je.
Razprava bo priložnost, da spoznate profesionalne poti treh posameznic, ki svoje poslanstvo uresničujejo na treh različnih področjih dela. Okrogla miza bo razgrnila tudi njihove poglede na vlogo diplomantov psihosocialne pomoči in svetovanja v širšem kontekstu nudenja psihološke ter socialne podpore ljudem, na nadaljnje možnosti utrjevanja omenjenega strokovnega področja in na obete zakonskih sprememb.
17.00 do 18.30 Delavnica: Pomen usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na osebni in poslovni ravni
Aleš Kranjc Kušlan, Ekvilib Inštitut
Vsebina delavnice
Se tudi vi sprašujete, kako uspešno usklajevati poklicno in zasebno življenje ter hkrati osebnosti rasti? Pridružite se delavnici, kjer bomo raziskovali, kako uskladiti lastne potrebe s potrebami drugih in se prilagoditi svetu, ki se nenehno spreminja. Spoznavali bomo, kako pomembno je, da se tudi sami spreminjamo v pozitivno smer, da bi lahko z veseljem sprejeli izzive, ki nam jih prinaša vpetost v družinsko, družbeno in poklicno življenje. Na delavnici se bomo dotaknili tudi povezave med organizacijsko kulturo ter vpeljevanjem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v organizaciji.
Aleš Kranjc Kušlan je po izobrazbi filozof in sociolog, ki je izobraževanje nadaljeval na področjih poslovanja in organizacije ter coachinga. Je direktor Ekvilib inštituta, vodja in pobudnik certifikata Družini prijazno podjetje ter certifikata Družbeno odgovorni delodajalec. Njegova strokovna področja so družbena odgovornost podjetij, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sodelovanje z zaposlenimi, človekove pravice v poslovanju ter trajnostno poročanje podjetij. Je član strokovnega telesa pri OECD nacionalni točki Slovenije ter član medresorske deležniške skupine za spremljanje nacionalnega akcijskega načrta Človekove pravice v gospodarstvu.
PROGRAM, 11. 2. 2025
16.00 – 17.30 Drobne navade; Čuječnost in sproščanje pred. Emil Karajić, Vodja Šole za psihosocialno pomoč in svetovanje
Vsebina predavanja
Po uradnih statistikah (oz. po občutku pisca tega besedila) v mesecu januarju in mogoče še malo v februarju, umre velika večina novoletnih zaobljub. To ni nenavadno, saj nas v šoli niso nikoli sistematično učili principov osebne rasti – tovrstno vseživljenjsko učenje je običajno prepuščeno dobri volji odrasle osebe, ki ima že tako ali tako viška vsakdanjih skrbi (eden redkih viškov, od katerega dejansko glava boli).
Na delavnici bomo spoznali Foggov model drobnih navad, s pomočjo katerega lažje dosegamo zmuzljive cilje kot so več telovadbe, boljša prehrana, višja produktivnost, boljše počutje itd. . Naučili se bomo spopasti se z vprašanji kot so “Zakaj bi jedel manj, če pa obstaja čokolada?” ali pa “Zakaj bi šel na fitnes, če me kličeta kavč in instagram? – nevljudno bi bilo, da ju ignoriram.”
Zatem sledi še kratka predstavitev čučejnosti – kaj je, kako jo prakticiramo in zakaj nam je tega treba? Čuječnost je ena tistih veščin, ki deluje blagodejno na vse aspekte našega življenja. Zavedamo pa se, da je včasih prakso čuječnosti težko začeti in še težje vzdrževati. Pri tem nam bodo pomagale drobne navade.
S kombinacijo teh dveh konceptov – drobne navade in čuječe delovanje – boste lahko ob naslednjem koncu leta bolj suvereno in samozavestno postavljali novoletne zaobljube. Seveda, če boste te koncepte naslednjih 8 mesecev trenirali. Razvijanje in vzdrževanje novih navad je veščina, ki jo je potrebno razviti. Tako kot ne morete postati dober košarkaš čez noč, ne morete svojega ustaljenega vedenja korenito spremeniti čez noč. Velike spremembe se zgodijo preko majhnih, vztrajnih korakov in popolnoma normalno je, da tu pa tam zgrešite kakšen koš – na začetku malo več, kasneje malo manj. Uspešni boste le, če se vsakič znova vrnete na igrišče.
Pred. Emil Karajić (uni.dipl.psih/mag.psih.svet.) sodeluje na FUDŠ kot asistent in predavatelj pri strokovnih predmetih, ki se nanašajo na vedenjsko-kognitivno svetovanje, psihologijo ter psihosocialno pomoč. Njegova glavna področja delovanja so delo z otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, vedenjsko-kognitivna terapija (področja anksioznosti, depresije in splošne osebne rasti) ter poučevanje čuječnosti. Od leta 2023 naprej vodi Šolo za psihosocialno pomoč in svetovanje na FUDŠ in je uspešen študent na doktorskem študiju Sociologija in Psihosocialne študije na FUDŠ, kjer raziskuje temelje duševnega zdravja v LGBTQ+ skupnosti.
17.30 – 19.00 Sprostitvene tehnike in meditacije – vsakodnevna praktična dejanja za dolgoročno blagostanje.
Študenti 3. letnika dodiplomskega študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS)
Študentke in študenti tretjega letnika študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS) bodo v okviru predmeta Osnove kognitivno-vedenjskega svetovanja za vas pripravili in izvedli pester nabor sprostitvenih tehnik in meditacij, da jih boste lahko izkusili “na lastni koži”.
Med različnimi segmenti boste imeli možnost izkusiti avtogeni trening, sedečo meditacijo, vizualizacijo in druge sprostitvene tehnike ter meditacije.
PROGRAM, 18. 2. 2025
16.00 – 17.00 Izkušnja motnje hranjenja v času športne kariere, okrevanje, pomoč drugim ter iskanje rešitev
Maja Benedičič, študentka magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje
Vsebina predavanja
Maja bo v okviru Psihodnevov, spregovorila o izkušnji vrhunskega športa in hkratnega spopadanja z motnjami hranjenja, njene poti do ozdravitve ter nujnosti psihosocialne pomoči v populaciji vrhunskih športnikov.
V prvem delu se bo dotaknila življenja profesionalne športnice, o čem je sanjala kot mlada tekačica ter kako so ji motnje hranjenja prekrižale otroške sanje. Opisala bo začetke motenj hranjenja, kaj so bili trigerji, kako je vzdrževala »dvojno« življenje, kako je preživela žensko športno triado ter kako je prvič prosila za pomoč in si priznala, da ima težave. Nadalje bo povzela kje je začela iskati pomoč, kje so se ji zaprla vrata, kje odprla. V drugem delu bo izpostavila problematiko motenj hranjenja v profesionalnem športu, s poudarkom na ženski populaciji športnic ter nujnost psihosocialne pomoči v populaciji vrhunskih športnikov. Za zaključek bo predstavila povzetek poročila Eating disordes in sport -Opening coaches eyes , ki navaja najpogostejše znake za prepoznavanje motenj hranjenja ter načina komuniciranja s športnikom z motnjo hranjenja.
Maja Benedičič je bivša vrhunska športnica in reprezentantka v teku na smučeh, ki je slovenske barve zastopala na ZOI v Torino 2006, tekmovala na svetovnih prvenstvih ter svetovnemu pokalu. V svoji 18. let dolgi karieri, se je spopadala z bulimijo ter jo po končani karieri v nekaj letih uspešno pozdravila. Maja je že vse življenje povezana s športom. Že 13. let je članica demonstratorske izobraževalne vrste ter izpitne komisije za tek na smučeh pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja na Smučarski zvezi Slovenije, v okviru panoge deluje kot tehnična delegatka in je usposobljena trenerka teka na smučeh.
Nesreča na tekaških smučeh leta 2008, kjer je utrpela močan pretres možganov, jo je opomnila, da je čas, da se pogleda v ogledalo in reče bulimiji konec. Tako se je začelo približno 7 let trajajoče obdobje zdravljenja s različnimi tehnikami, terapijami, delavnicami, študijem literature, vse z enim samim namenom, da pomaga sebi. Ko se je stanje stabiliziralo in je motnja izzvenela je počasi v njej začela rasti želja, da bi s svojo izkušnjo lahko pomagala ljudem, ki imajo podobne težave.
Pred letom in pol je v želji po pridobitvi še več znanja in izobrazbe, po naključju našla magistrski študijski program Psihosocialno svetovanje v športu na FUDŠ. Zaradi takratne zamenjave službe, je še malo počakala in se v letošnjem študijskem letu vpisala na fakulteto.
Več informacij na: karierni.center@fuds.si; 064 231 788
