Zbiranje primarnih podatkov o medijski pismenosti, ki v okviru Infrastrukturnega programa Medijska pismenost Fakultete za uporabne družbene študije poteka že od leta 2013, se osredotoča na različne segmente populacije, pri čemer posebno pozornost namenja tudi ranljivim skupinam, kot so predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. V obdobju 2022–2027 akumulacija podatkovnih baz poteka drugič, kar nam omogoča dosleden pregled trendov in stanj ter primerjave rezultatov odraščajočih populacij v Sloveniji s tega področja v daljšem časovnem obdobju.

Da bi te ugotovitve še bolje razumeli, smo v 2023 izvedli dodatno kvalitativno raziskavo (poleg kvantitativne), s katero smo sočasno dali še glas mladim. Zanimalo nas je, kako sami poročajo o medijski vzgoji, ki so je bili deležni v obdobju odraščanja v naši družbi. Vir informacij (v obliki ocen, stališč, mnenj), ki smo jih v preteklosti pridobivali s strani odraslih (staršev, vzgojiteljev in učiteljev), tokrat predstavljajo osebne izkušnje oseb, katere so bile edukacijsko-vzgojnih procesov na tem področju v preteklosti dejansko deležne.

Izbrani pristop nam je sočasno zagotovil bolj celovito razumevanje te družbene problematike. Dobili smo vpogled v z mediji povezane postopke in dejavnike, ki vplivajo na medijsko vzgojo, razvoj navad in pridobivanje kompetenc medijske pismenosti, ter zveze med njimi. Pridobljeno znanje lahko zato posredno koristi prihodnjim generacijam, neposredno pa vsem ključnim deležnikom, odgovornim načrtovalcem in izvajalcem medijskega opismenjevanja v mikro in makro okoljih, kot so družine, ustanove (vrtci in šole), lokalne in državne skupnosti, ter nenazadnje družbi na splošno.

Poročilo ni namenjeno interpretaciji podatkov, temveč njihovi predstavitvi.

Do poročila lahko dostopate na spletni strani: https://pismenost.si/porocanje-mladih-o-medijski-vzgoji-v-nasi-druzbi/

Ključne besede: medijska pismenost, medijske navade, medijska vzgoja, osnovno in srednje šolstvo, mladi, Slovenija