Želja po osvajanju znanja, novih kotičkov, nabiranju kompetenc in izkušenj, utrjevanje partnerskih vezi ter nenazadnje želja po sklepanju novih prijateljstev je želja mnogotere zaposlene in zaposlenega na naši fakulteti. Slednja nam omogoča mobilnosti povsod tam, kamor sežejo lovke sporazumov in odgovorna strokovnost naših ljubih sodelavk, ki budno in neomajno skrbijo, da potekajo mobilnosti tako in še lepše, kakor si znanja željni posameznik oz. posameznica želi.
Mesto na prepihu, mesto barv, večno mesto, ki dolguje zaslugo zgodovinskemu prepihu tisočerih ljudstev, kultur, ki so minevale, brisale svoje skoraj komaj vidne sledi, medtem, ko je ono vztrajalo, ostalo in obstalo. Človek ga lahko le sanja in potrpežljivo čaka, da odkrije vsaj delček njegove veličine.
Ko se mesto obarva v oranžen plašč, skozi uličice pritaje zvok, ki verne kliče k molitvi in ostalo vrvež zavije v tančico skrivnostnosti, mogočnosti in različnosti. To sva lahko občutila ob najinem obisku Istanbula, ki je na naju pustil težko izbrisljivi spomin. Teden je minil še preden se je dodobra začel, odkrivala sva vsak delček posebej in povsod našla nekaj, kar je pritegnilo najino pozornost, na tak ali drugačen način. Bila sva odprta za nove pridobitve, včasih začudena, kdaj osupla, prevečkrat navdušena. O lepotah Istanbula se moraš prepričati sam, ulicam moraš pustiti, da te ujamejo in te izpustijo v trenutku, ko bi si želel še več, saj to naredi obisk še zanimivejši.
Ko se mesto obarva v oranžen plašč, skozi uličice pritaje zvok, ki verne kliče k molitvi in ostalo vrvež zavije v tančico skrivnostnosti, mogočnosti in različnosti. To sva lahko občutila ob najinem obisku Istanbula, ki je na naju pustil težko izbrisljivi spomin. Teden je minil še preden se je dodobra začel, odkrivala sva vsak delček posebej in povsod našla nekaj, kar je pritegnilo najino pozornost, na tak ali drugačen način. Bila sva odprta za nove pridobitve, včasih začudena, kdaj osupla, prevečkrat navdušena. O lepotah Istanbula se moraš prepričati sam, ulicam moraš pustiti, da te ujamejo in te izpustijo v trenutku, ko bi si želel še več, saj to naredi obisk še zanimivejši.
Tako kot se odkriva na videz nevidna meja med zahodom in vzhodom, jo doživiš in občutiš le, če odkrivaš oba. In midva sva jo. Nastanjena sva bila sicer na zahodnem, evropskem delu Istanbula, univerza Isik University pa stoji na vzhodnem azijskem predelu. Na univerzi nas je toplo sprejela nadvse simpatična, predvsem pa zavzeta predstavnica univerze Selin Demir, ki je sicer zaposlena kot Vodja projektne pisarne. Univerza je bila v času najinega obiska precej prazna, namreč večina zaposlenih je delala na daljavo, prav tako ni bilo ne duha ne sluha o študentkah in študentih, saj so v prostore univerze namestili posameznice, posameznike in družine, ki so utrpeli škodo ob nedavnem potresu le nekaj tednov prej. Razkazala nam je čudovite prostore in kampus univerze Şile, ki svoj pogled namenja Črnemu morju. Tam imajo svoj prostor študentje dodiplomskih študijskih programov. Hitro smo se zmenili, da se podružimo in izmenjamo prakse naslednji dan, ob kosilu. Tam nama je ponudila pregled sestave in organizacijske kulture univerze, predala in predstavila izzive in rešitve, s katerimi se srečujejo vsakodnevno, prav tako sva ji z Goranom predstavila našo fakulteto. Izmenjali smo si nekaj dobrih praks in veliko koristnih nasvetov, ki jih z Goranom skušava uporabljati v vsakdanjiku. Zadnji dan obiska sva se odpravila tudi na ogled drugega kampusa, kampusa Maslak na evropskem delu Istanbula, kjer svoj prostor delijo študentje podiplomskih in doktorskih študijskih programov. Ob zaključku smo vsi trije sklenili naslednje, čeprav na razdalji več kot 1.000 km, kljub razlikam naših kultur, se obe ustanovi srečujeta z nič kaj dosti drugačnimi izzivi.
Ob obhodu, smo se toplo poslovili, ujeli smo trenutke in si obljubili, da se kmalu spet srečamo, tokrat pri nas.
Mobilnost zaposlenih: Gaja Lesica Marc, Strokovna sodelavka za kadrovske in pravne zadeve in Goran Babič, Vodja računovodske službe
