Ozaveščanje študentov o pomembnosti enakopravne obravnave vseh študentov v okviru projekta Krepitev podpore posebnim skupinam študentov (S4S), ki ga izvaja Karierni center FUDŠ.

Na FUDŠ se v okviru Kariernega centra izvaja projekt Krepitev podpore posebnim skupinam študentov (S4S), katerega cilj je med drugim ozaveščanje študentov o pomembnosti enakopravne obravnave vseh študentov na FUDŠ. S tem namenom se del projektnih aktivnosti odvija tudi v neposrednem pedagoškem okolju, med drugim tudi v okviru predmeta Pomoč in sodelovanje v skupnosti (univerzitetni program Socialni menedžment), ki ga izvajata doc. dr. Janja Mikulan in asist. Manca Koren.

V okviru predmeta so študentje pripravili krajše refleksije na temo razumevanja in sprejemanja drugačnosti, pomena enakopravne obravnave študentov in/ali ozaveščanja o različnih oblikah nasilja, ki pomenijo poseg v telesno ali psihično integriteto osebe. Študentje so v refleksijah razmišljali o razsežnostih problematike in podali lasten razmislek o pomenu in možnih rešitvah za obravnavani problem

Izbrane so bile 3 najboljše refleksije. Vabljeni k branju prve refleksije, ki jo je napisal Mirnes Ćerimović, študent 2. letnika univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment. Študent prihaja iz BiH, iz mesta Velika Kladuša. Dela kot projektni menedžer ter občasno pripravlja prispevke za medije.

Prva refleksija na temo razumevanja in sprejemanja drugačnosti, pomena enakopravne obravnave študentov in/ali ozaveščanje o različnih oblikah nasilja, ki pomenijo poseg v telesno in psihično integriteto osebe.

Šola je pomembno mesto za učenje socialne interakcije, sklepanja prijateljstev, dajanja in prejemanja socialne podpore, kar so znanja in veščine, potrebne za vzpostavitev zdravega odnosa med učenci. Vzpostavljanje kakovostnih odnosov z vrstniki temelji na socialni in čustveni kompetenci. Socialno kompetentno vedenje pomeni na primer vzpostavitev in vzdrževanje socialne mreže in prijateljskih odnosov, vživljanje v položaj nekoga drugega, pravilno ocenjevanje namere v vedenju drugih otrok, uporabo prosocialne strategije reševanja problemov, uravnavanje čustev, poznavanje socialnih norme obnašanja in skupinska pravila, na vse naštete postavke pa imajo učitelji velik vpliv. Pri delu z otroki je izrednega pomena razumevanje njihove identitete in individualnosti, torej pristop k otroku kot ločeni osebnosti brez oblikovanja kalupa, v katerega naj bi se otrok vklopil. S sprejemanjem njihove individualnosti, tistega, kar jih dela drugačne drug od drugega, pomagamo graditi njihovo osebnost, krepiti njihov značaj, samosprejemanje in končno vključenost, ki vodi do doživljanja različnosti kot vrednote. Velik pomen pripisujemo pravilni vzgoji, ki bo posamezniku omogočila, da se bo naučil sprejemati druge, spoštovati tiste vrednote, ki morajo biti v korist vsem in veljati za vse. Pri delu z učenci jim dajemo zgled, kako morajo ravnati. Otroci pridobijo določena stališča z učenjem, opazovanjem vedenja odraslih in poslušanjem njihovih pogovorov. Najpogostejši način učenja je učenje po zgledovanju, torej otroci že od najzgodnejšega otroštva posnemajo vedenje svojih staršev, drugih družinskih članov, v tem primeru tudi vzgojiteljev, učiteljev. Če učence obravnavamo enakopravno, ne glede na njihovo drugačnost, jih spodbujamo k takšnemu vedenju, torej spoštljivemu, razumevajočemu in sprejemajočemu ravnanju drug z drugim. Če nam to uspe, potem ne puščamo prostora nobeni obliki nasilja. Med vrstniki oziroma katero koli starostno skupino učencev je pogost pojav, da se, če niso vzgojeni in izobraženi v strpnem okolju, zatekajo k različnim oblikam nasilja. Vsakršno nasilje pušča globoke sledi na otrokovem psihičnem zdravju, vodi v oslabitev varnosti, samospoštovanja, sprejemanja in razumevanja sebe in drugih. Pogosto so zaradi kakršnega koli nasilja tragične posledice, ki jih nobena družba ne more popraviti. Opažamo, da gre za vzročno-posledični krog, kjer z razumevanjem in sprejemanjem pri delu z otroki, jih obravnavamo enakovredno, spodbujamo k sprejemanju in spoštovanju drug drugega, zmanjšujemo možnost psihofizičnega nasilja, in njihovo razumevanje tega, kaj nasilje predstavlja.

Skozi izobraževalni proces morajo učenci spoznati, kaj je nasilje, v kakšni obliki se pojavlja, kako ga prepoznati in kako se nanj odzvati. Izraz nasilje pogosto povezujemo le s fizičnim nasiljem, ki nemalokrat pusti vidne posledice, pozabljamo pa na druge oblike, ki ne pustijo vidnega fizičnega pečata, imajo pa pogosto hujše posledice za posameznika in so žal vseprisotne. Pomembno je, da določeno vedenje prepoznamo kot nasilno, preden pusti posledice in ovira psihofizični razvoj posameznika. Nasilje ni vezano izključno na eno okolje (družina, delovna skupnost, šolska skupina, vas itd.) in o njem ne bi smeli govoriti le v kontekstu družinskih odnosov, romantičnih odnosov, šolskega okolja. Ne glede na to, kje ga prijaviti, je vsako nasilje nesprejemljivo in ni normalna oblika medčloveških odnosov. Ne bi smeli sprejeti takšnega vedenja, se z njim sprijazniti in se zanj počutiti krivega.

Ponovno se vračamo k segmentu, ki govori o sprejemanju in razumevanju osebnosti ter enakopravnem odnosu do drugih. Če se tovrstno vedenje prenaša na učence, potem obstaja velika verjetnost, da do kakršnihkoli oblik nasilja ne bo prišlo, torej da bodo v primeru njegovega pojava pravočasno sprejeti potrebni ukrepi za nadaljnje preprečevanje. takšno vedenje. S popravljanjem našega vedenja in razvijanjem močne osebnosti pri učencih zmanjšujemo neželena dejanja in vedenje ter gradimo vključenost in okolje, kjer se vsak počuti svobodnega, da je to, kar je.

Projekt S4S se izjava v okviru JR »Krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov«
»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.