Moja želja po nadaljevanju študija na magistrsko stopnjo izhaja iz mlajših let, vendar se je vmes zgodilo »življenje«, tako da sem se na program magisterij spisala precej pozno in sicer pri 42 letih. Kaj hitro sem zgotovila, da je FUDŠ fakulteta, ki ima posluh za študente, tako da razmišljam celo o doktoratu. Ko sem prejela informacijo o študentski izmenjavi – poletni šoli v Liberecu na Češkem, sem seveda najprej oklevala, zaradi družine, ki bi jo morala pustiti za 14 dni, vendar je bila želja na koncu pregloboka in sem to storila. Seveda se moram zahvaliti moji družini, da je vse obveznosti prevzela nase. Vse pohvale tudi koordinatorki Aneji Marinič, ki je z neverjetno dobro voljo in hitro odzivnostjo pripomogla pri birokratskih zadevah.
Da je bila pot lažja, sva se na pot odpravili z sošolko Jano (kateri bom večno hvaležna, da je sploh prišla na idejo iti) in sicer natančno na TECHNICAL UNIVERSITY OF LIBEREC, Faculty of Science, Humanities and Education. Vsekakor moram pohvaliti njihovega koordinatorja Hynek Böhm. To je oseba z velikim srcem, ne samo profesor, ki nam je pomagal pri vsem v zvezi z nastanitvijo in ostalim, da se nam je bilo lažje zliti z okolico tako v šoli kot v prostem času.
V Liberec sva se odpravili z Go optijem do Dunaja, nato z vlakom do Prage in nato z avtobusom do Libereca. Tam naju je pričakal profesor Hynek in naju z svojim avtomobilom odpeljal v internat, kjer nama je pomagal urediti vso potrebno dokumentacijo za nastanitev, saj nekateri Čehi slabo govorijo angleško.
V ponedeljek zjutraj sva se z Jano in ostalimi, ki sva jih spoznali v internatu peš odpravili so fakulteta. Najprej nas je pričakal zajtrk, nato pa smo pričeli z poukom. Zvrstili so se različni predavatelji in predstavili projekte in svojo snov. Pogovarjali smo se o čezmejnem sodelovanju, o mestih ki ju loči vmes meja, tudi ogledali smo si nekatera mesta, eno od takšnih je tudi Görlitz. Polovica mesta pripada Nemčiji in polovica Češki. Vodeno z učitelji pa smo si ogledali tudi Češko Prago. Vikend smo imeli prost, zato nas je nekaj študentov v lastni režiji šlo v Nemčijo v mesto Berlin. Mesto z neverjetno zgodovino, ki očara vsakega na vsakem koraku. V prvem tednu smo imeli tudi vodeno ekskurzijo na Češko goro Ještěd. V drugem tednu smo nadaljevali z poukom in imeli voden ogled Poljskega mesta Wroclaw.
Ker sama ne govorim dobro angleško, sem imela pomisleke od začetka, vendar ko sem prispela, sem hitro ugotovila da to sploh ni ovira, saj nekateri govorijo angleško se slabše, učitelji pa so zelo potrpežljivi in razumevajoči. Bili smo kulturno raznolika skupina iz sledečih držav: Makedonije, Poljske, Nemčije, Kitajske, Italije in Češke.
Pri 43 letih iti na Erasmuz izmenjavo, ker je povprečje 23 let, ni mačji kašelj. Lahko potrdim da niti za sekundo nisem imela občutka , da nebi bila sprejeta. Dobila sem neverjeten globalni vpogled na svet, na demokracijo, na sodelovanje, na migracije – vse povezano z smerjo mojega magistrskega študija medkulturni menedžment. Sklenila so se neverjetna prijateljstva, kljub razlikam v letih. Dolgi popoldanski pogovori njih ki sledijo svoji poti in meni, ki sem jo že nekaj dala skozi. Primerjave, želje, sanje in neponovljiva energija bo za mene večni spomin in samo dodatni korak k nadaljevanju svoje študijske smeri.
Vsakemu bi priporočala, da gre in izmenjavo, mlajšim vsekakor cel semester, saj te ta izkušnja spremeni in tvoje življenje nikoli več ni enako. Nekaj globoko v tebi se premakne in ovire izginejo. Only sky is the limit!
