Od zmeraj sem si želel na študijsko izmenjavo, saj sem mnenja, da nas odprtost bogati. Seveda to ni bila moja prva izkušnja potovanja v svet, saj sem bil službeno za več in daj časa že širom sveta, vse od Kalifornije pa do Škotske itd. Pogrešal pa sem tisto študijsko izkušnjo, in sicer izmenjavo s programom Erasmus+.
Kot doktorski študent programa Sociologija na FUDŠ sem se prijavil za Erasmus+ izmenjavo in, glede na raziskovalne potrebe, sem si zaželel kam, kamor me bo izkušnja gradila in obogatila. Zaradi Covida se je vse pomikalo v času dokler nisem prišel do skrajnega časa, ko sem se moral odločiti kam. Računal sem iti na škotsko a nepredvidoma mi je FUDŠ projektna pisarna predlagala možnost v Španijo, na Tenerifih. Pisal sem na tamkajšnjo univerzo Universidad de La Laguna, poiskal in dobil (s pomočjo obeh univerz) res dobrega profesorja na sociološki fakulteti, ki me je rade volje sprejel.
Vstop na univerzo ni bil čisto enostaven. Treba je bilo kar nekaj papirologije, s policijo in za univerzo, a službe ULL so mi priskočile vedno na pomoč. Vključili so me v njihov program in me vpisali kot doktroskega študenta. Na univerzi sem najprej spoznal svojega tutorja nato pa tudi predstojnika, dekana, ki si je želel srečati se z menoj. Čimveč sem se vključil v univerzitetno življenje in tako redno slediti lekcijam mojega tutorja ‘Metode raziskovalnega dela’. Tale predmet mi je prišel zelo na pomoč in poglobil sem ključne zadeve, ki so, in mi bodo ostale kot dragoceno pridobljeno znanje.
Z izmenjavo Erasmus+ spoznal sem tako univerzo kot univerzitetno življenje. Univerza je sicer dokaj velika in ima raznovrstne smeri od inženiringa do ekonomije, od sociologije do prava itd. Univerzitetno naselje, Campus Guajara, se nahaja v bližini San Cristobald, mesto, ki je s tramom povezano s Santa Cruz de Tenerife, mesto ob morju, s katerim sta skupaj glavni mesti otoka Tenerife in celotnega Kanarskega otočja. Kampus sestavlja več stavb in neverjetno urejeni park, kjer vedno srečaš študente iz celotne Evrope, ki se družijo in posedajo po travi. Krasna, stalno pomladanska temperatura te privablja na odprto, na zrak. Poleg večnadstropne velike glavne knjižnice, ki je odprta od jutra do poznega večera, ima tudi vsaka fakulteta svojo lastno knjižnico. Ker je študentov veliko, ima skoraj vsaka fakulteta tudi menzo-samopostrežno restavracijo in kar celo vrsto kavarn (…saj vemo koliko kave potrebujemo študentje..). V teh kavarnah se študentje srečajo med sabo, večkrat pa se le ti (predvsem zadnji letniki in doktoranti) dobijo na študijskem kosilu tudi s profesorji, ki radi sprejmejo študente in z njimi poklepetajo. Vzdušje je tako prijazno, preprosto in sproščeno, da se takoj počutiš doma.
Če ti študijski prostori na kampusu niso dovolj, te tramvaj lahko takoj popelje k morju v Santa Cruz do občinske knjižnice. To je velika moderna infrastruktura z razstavnimi prostori, ki pa se žal takoj zapolni. Meni je bila knjižnica v mestu zelo prikladna, saj sem bil blizu apartmaja v samem mestu Santa Cruz.
Življenje v Santa Cruz je vedno živahno in po ključnih ulicah proti morju (rambla) je kar redno veliko domačinov in turistov, ki sem pridejo tudi s križarkami. Red in spoštovanje osnovnih pravil ter sprejemanje različnih mišljenj je tu poglavitno. Prav zaradi tega tu ni ostrih covid razmer, masko se nosi le na tramvaju in na avtobusih (po domače ‘guagua’). Ker je to glavno mesto in kar celo leto polno turistov, samostojni apartma niso poceni zadeva. Če si lahko privoščiš sobo za samih 400-600 evrov mesečno, moraš za samostojno malo prebivališče odšteti skoraj tisočaka, kar pa je že precej visoka investicija. Seveda, dobijo se tudi cenejše rešitve, a kvaliteta upade in lokacija bo morda neugodna, kar prisili k porabi več denarja in več časa za pot. Pomikanje po mestu in po otoku je zelo enostavno in preprosto ter dostopno s številnimi avtobusi in tramvaji.
Vreme je tu vedno nestabilno pomladansko in ker je glavno mesto na severu otoka Tenerife, je v pomladnem času kar deževno, predvsem pa oblačno in vetrovno. Tu ni hišnega ogrevanja in niti klimatizacije ne potrebuješ. Temperatura je idealno prijetna in morda je najlepši čas pozimi/poleti, ko je po temperaturi tu praktično vedno pomlad. Nikoli ti ni premraz ali prevroče.
Rastline so čudovite, vseh vrst palm, ogromno banan (platano) in tudi številni mestni parki so prekrasni. Pogrešal sem živali, ker razen nekaterih papagajev je tu le dosti (preveč) naših domačih golobov. Na otoku je nekaj večjih plaž, drugače pa je žal tako krasno morje skoraj nedostopno. Plaže so obarvane od vulkanskega črnega peska pa vse do zlatozrnatega peska afriške puščave, kot je recimo plaža Playa de Las Teresitas, blizu mesta. Ta velja tudi za morda najlepšo plažo na otoku (pesek so prinesli iz afriške puščave). Morje je dokaj mrzlo in zato je za skok v vodo potrebno malce poguma. Za ljubitelje surf-a je tu, predvsem na jugu, nedvomno raj (Playa de Los Cristianos, Playa de Las Americas). Obvezna tura je tudi na Teide (vulkan, najvišja gora Španije), kjer se na njegovih planotah počutiš kot na marsu.
Žal otok nima zgodovinskih in kulturnih privlačnosti, so mesta pa res urejena in čista. Obiskal sem nekatere tipične restavracije, kjer ti pripravijo tudi izrednega polipa, za kavico pa njihova tipična kava ‘baraquito’, ki jo dobiš po vseh množičnih kavarnah mesta. Kar sem na Tenerifih pogrešal je sadje (razen domačih banan-platano) in tekočo pitno-sladko vodo (ni jezer in tekočih vod).
Krasna izkušnja izmenjave Erasmus+ mi bo ostala nepozabljiva, predvsem zaradi študija in same organizacije univerze. Mali otok te z njegovo temačnostjo, vetrom, neprestano temnimi oblaki ter živahnim morjem lahko objame v občutek otožnosti, ob sončnih dnevih pa ti plaže in morje ter prijaznost ‘slow-down’ domačinov osreči srce.
Peter Ferfoglia, doktorski študent programa Sociologija FUDŠ
