Nadja Pahor Bizjak, diplomantka študijskega programa Uporabne družbene študije, magistrica študijskega programa Medkultulturni menedžment, se nam predstavi v marčevski rubriki Zgodbe uspešnih diplomantov.
»Bila sem prva diplomatka na tej mladi fakulteti in zato povabljena, da predsedujem Alumni klubu. To je bila takrat bolj častna funkcija, z nagovori ob podelitvah diplom in motivacijskimi informativnimi nagovori bodočih študentov. Če mi čas dopušča, se še vedno rada odzovem povabilom fakultete na družabne in druge dogodke.«
Nadja Pahor Bizjak
1. Radi bi predstavili Nadjo Pahor. Kaj nam lahko poveste o sebi?
Sem mama, žena, učiteljica, lionka. Sem človek, ki je veliko v gibanju in stalno v akciji. Rada smučam, srfam in hodim v naravo. Imam “zelene prste”, rada delam na vrtu, vzgajam rože, vrtnine. Čeprav rada kuham in pečem, nisem gospodinjski tip ženske. Vse življenje delam kot učiteljica, a sem redko katero leto »samo« poučevala. Vedno sem delala še na kakšnem drugem interesnem področju. Rada imam nove izzive. Zadnja leta veliko prostega časa posvečam delovanju v Zvezi Lions klubov Slovenije, kjer sem opravljala različne funkcije, tudi guvernersko.
2. Zakaj ste se med vsemi fakultetami odločili vpisati ravno na Fakulteto za uporabne družbene študije?
Čeprav sem zaključila študij na tedanji Pedagoški fakulteti in me je poklic učiteljice vedno izpolnjeval in ga še vedno opravljam z velikim veseljem, sem si dalj časa želela dodatnega študija. Takrat so bili moji otroci še sorazmerno majhni in iskala sem zanimiv študij v domačem okolju.
3. Kateri študijski program ste obiskovali? Kaj vas je na fakulteti pritegnilo?
Diplomirala sem iz Uporabnih družbenih študij in pozneje magistrirala iz Medkulturnega menedžmenta. Šolo naredijo ljudje in tudi to fakulteto odlikujejo ljudje. Na začetku nas je bilo malo študentov in vzpostavili smo pristen stik tako s profesorji kot z zaposlenimi v referatu. Meni je takrat največ pomenilo, da je fakulteta imela posluh za študente ob delu, da smo lahko usklajevali predavanja, konzultacije, vaje, izpite z našimi službami. Ni bilo vedno lahko, smo pa vedno naleteli na posluh in razumevanje.
4. Kako ste vnovčili izkušnje, sposobnosti, kompetence in znanja, ki ste jih pridobili tekom študija?
Študij mi je odprl nove poglede, prinesel nova znanja, izkušnje, kompetence. Še sedaj, ko nekaj naredim, se zavem, koliko tihega znanja mi je ostalo. Ves čas študija sem se ukvarjala s kakovostjo vodenja in poučevanja, to me je zaznamovala na vseh ravneh mojega delovanja. Vsekakor sem največ vsega tega uporabila v letih, ko sem pripravljala na funkcijo guvernerke in v samem letu guvernerstva. Naš distrikt je takrat štel 59 klubov s skoraj 1500 člani. Seveda si guverner izbere ekipo ožjih sodelavcev za različna področja, a mora jih dobro izbrati, motivirati in voditi. To je bil daleč najbolj zahteven izziv v mojem življenju in za zaključek se nam je marca zgodila še epidemija Covid 19 in je bilo potrebno zelo hitro preiti na komuniciranje preko spletnih aplikacij, hitro reagirati in delovati na povsem nov način. Če ne prej, sem se takrat zavedala kompetenc, ki sem jih pridobila pri predmetih informacijska tehnologija in menedžerski informacijski sistemi.
5. Bili ste tudi prva predsednica Alumni kluba FUDŠ? Kakšni so vaši spomini na to obdobje? Ali ste še vedno povezani s fakulteto? Kako lahko svojo zgodbo vpletete v rubriko Zgodbe uspešnih diplomantov?
Bila sem prva diplomatka na tej mladi fakulteti in zato povabljena, da predsedujem Alumni klubu. To je bila takrat bolj častna funkcija, z nagovori ob podelitvah diplom in motivacijskimi informativnimi nagovori bodočih študentov. Če mi čas dopušča, se še vedno rada odzovem povabilom fakultete na družabne in druge dogodke.
6. Zanima nas ali bi študij na FUDŠ priporočili tudi drugim? S katerimi besedami bi jih spodbudili, da stopijo iz “cone udobja”?
Ljudje študirajo iz različnih razlogov in prav vse sem spoznala tekom študija. Nekateri zato, da pridobijo papir, ker ga potrebujejo za službo. Ti gredo skozi fakulteto kot z brzim vlakom in se niti še ne pokadi za njimi, ko jih ni več. Nikoli več na slišiš zanje, nikoli jih ne srečaš. Potem je druga skupina, študirajo, jim je lepo, vendar študija ne dokončajo. Za te mi je žal, ker ti so dobri študentje, a iz nekega razloga prehitro odnehajo. Potem je pa tista tretja skupina študentov, vseh starosti, ki pridejo z nekim pričakovanjem, z željo izboljšati sebe. Ti so srce fakultete. Odločitev za študij je odločitev za spremembo in vložek v osebni razvoj. Poleg pridobivanja kreditov in kompetenc si ob študiju razvijamo osebnostne lastnosti – vztrajnost, organizacijo časa, sodelovanje. Spoznamo nove ljudi, razvijejo se nova prijateljstva, razširi se naša socialna mreža. Zaprti doma tega ne boste nikoli doživeli.
Povedala bi še….. da je za študij vedno pravi čas in da, kjer je volja, se najde tudi pot. In ne izbirajte le tiste, po kateri vsi hodijo. Včasih se odločite za svojo pot. In kot je zapisal Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Rasti, se izobraževati, celo življenje, tudi to je pot.
Zgodbe uspešnih diplomantov
Vsebina: Karierni center FUDŠ
