Dr. Dejan Valentinčič, diplomant doktorskega študijskega programa Sociologija, državni sekretar na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, pripoveduje za rubriko Zgodbe uspešnih diplomantov

»Zame je bil študij na FUDŠ povezan tudi s službo, na fakulteti sem se zaposlil kot mladi raziskovalec. Čeprav sem po osnovni izobrazbi pravnik, se mi je opis raziskovalnih tematik, ki jih je napovedal prof. Nikolai Genov, ko sem prebral oglas za službo na FUDŠ, zdel zelo zanimiv. Imel sem srečo in bil izbran. V veliko čast mi je bilo pisati doktorat pod mentorstvom takšnega svetovno znanega sociologa, ki je poleg znanja z menoj delil tudi številne modrosti, do katerih se je dokopal v svojem plodovitem življenju.«

dr. Dejan Valentinčič

1. Radi bi spoznali Dejana Valentinčiča. Kaj nam lahko poveste o samemu sebi?

Hmm, po izobrazbi pravnik in sociolog, po poklicu povezovalec med Slovenijo in Slovenci izven Slovenije, trenutno na začasnem delu v politiki, po duši pa kmet in okoljevarstvenik, ki rad čuti zemljo med svojimi prsti in živali v svoji bližini. Sem doktorant FUDŠ, s fakulteto še vedno sodelujem kot zunanji predavatelj, docent za področje politologije. Prihajam iz Soške doline, te kraje še vedno intimno čutim kot dom, trenutno sicer zaradi službe dobršen del tedna preživim kot zdomec v Ljubljani.

2. Se vaše otroške sanje prekrivajo s tem, s čimer se ukvarjate danes?

Ha, rekel bi, da bolj najstniške kot otroške. Kot otrok sem vedno sanjal, da bom kmet, moja idealna študijska izbira pa je dolgo bila kmetijstvo oziroma agronomija. Nato, okoli 15. leta starosti, pa me je zelo pritegnilo življenje Slovencev po svetu in v zamejstvu. Med prebiranjem vsega dostopnega, gledanjem vseh oddaj in dokumentarcev o tem ter brskanju po internetu, sem si med drugim zadal, da želim obiskati in na lastne oči videti vsaj vse večje slovenske skupnosti po svetu. To mi je vzelo nadaljnjih 15 let, a do 30. leta starosti mi je uspelo, obiskal sem skupnosti na vseh kontinentih, kjer živi večje število Slovencev. Delo z rojaki v zamejstvu in po svetu je zdaj tudi moja glavna poklicna preokupacija, v kateri se zelo najdem. Ob tem pa sem v prostem času ostal tudi kmet, to je moj glavni hobi. Torej tudi otroške sanje niso čisto pozabljene.

3. Zakaj ste se med vsemi fakultetami odločili vpisati ravno na Fakulteto za uporabne družbene študije? Kaj vas je na fakulteti pritegnilo? Kaj vas je študij na doktorskem študijskem programu Sociologija naučil, katera potrebna znanja in kompetence vam je prinesel?

Zame je bil študij na FUDŠ povezan tudi s službo, na fakulteti sem se zaposlil kot mladi raziskovalec. Čeprav sem po osnovni izobrazbi pravnik, se mi je opis raziskovalnih tematik, ki jih je napovedal prof. Nikolai Genov, ko sem prebral oglas za službo na FUDŠ, zdel zelo zanimiv. Imel sem srečo in bil izbran. V veliko čast mi je bilo pisati doktorat pod mentorstvom takšnega svetovno znanega sociologa, ki je poleg znanja z menoj delil tudi številne modrosti, do katerih se je dokopal v svojem plodovitem življenju.

Upam si reči, da sem obdobje na FUDŠ dobro izkoristil. Kot mladi raziskovalec si sicer nisem mogel sam izbrati teme doktorske disertacije, a se tematikam, ki so me najbolj zanimale – Slovencem v zamejstvu in po svetu – nisem odpovedal. Uspelo mi je dobiti celo vrsto štipendij in projektov, ki so mi omogočili gostovanja na različnih univerzah po svetu, vedno pa sem načrtno izbiral takšne, ki so bile v mestih, kjer živijo slovenske skupnosti. Iz tega je sledilo kar nekaj znanstvenih objav.
Ravno sem na Raziskovalnem inštitutu Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF, kjer sem dopolnilno zaposlen, zaključil vodenje dvoletnega raziskovalnega projekta na temo, kako beg možganov spremeniti v kroženje možganov. Kot vedno so bili zadnji tedni pred koncem projekta najbolj intenzivni. Še posebej ko smo pripravljali glavne zaključke in predloge ukrepov, sem marsikdaj pomislil, koliko sem se naučil v času doktorskega študija na FUDŠ, koliko so mi tam osvojeni pristopi in teoretične podlage pomagali tudi pri delu na tem projektu, še posebej pri pripravi zaključkov.

4. Kaj vam je predstavljajo največji izziv pri začetku karierne poti in kako ste se z njim soočali? Kaj je vaša zgodba za rubriko Zgodbe uspešnih diplomantov?

Že doktorski študij in zaposlitev na FUDŠ je na nek način zame bil začetek karierne poti. Na tej stopnji bi rekel, da mi je največji izziv bil preklopiti od pravnega na sociološko razmišljanje. To sta pogosto dva zelo različna svetova. Upam, da mi je uspelo osvojiti oba in da ju danes uspešno kombiniram.
Tudi zaposlitev na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil zame v nekem smislu začetek karierne poti. Glavni izziv je bil in tudi še danes ostaja, kako teoretične zamisli realizirati v praksi.

5. Kako bi opisali vaš delovni dan? Ste s potjo, na katero vas je življenje pripeljalo, zadovoljni? Kako ste vnovčili izkušnje, sposobnosti, kompetence in znanja, ki ste jih pridobili tekom študija? Po čem se sami razlikujete od diplomantov sorodnih fakultet, zakaj izstopate? Kaj je tista ključna lastnost, ki vas kot diplomanta na FUDŠ postavi pred ostale?

Moj delovni dan je predvsem tak, da nima urnika, vsak dan se drugače obrne. Tudi na to se človek navadi.
Lahko rečem, da sem zadovoljen s tem, kam me je pot do sedaj pripeljala in kako življenje ravna z mano. Ukvarjam se s stvarmi, v katerih uživam in za katere verjamem, da se nanje spoznam. Del poglabljanja teh tematik je bilo tudi obdobje na FUDŠ. Lahko rečem, da je bilo koristno tudi, da sem se v doktoratu ukvarjal z obratno tematiko – priseljevanjem v Slovenijo – ter da moj mentor prof. Genov, kot tujec, ni imel čustvenega odnosa do vprašanj priseljevanja/odseljevanja na slovenskem. Ta obratna percepcija, mislim, da mi je dala tudi večjo širino in distanco pri razumevanju vprašanj Slovencev v zamejstvu in po svetu, s katerimi se sedaj v praksi ukvarjam.

6. Kaj bi svetovali nekomu, ki je na začetku svoje karierne poti in se boji stopiti iz cone udobja?

Zaključen študij danes ne prinaša velike primerjalne prednosti, saj je dipomantov veliko. Študentom vedno svetujem, naj med študijskimi vsebinami najdejo nekaj, kar jih posebej zanima in v čemer bi lahko bili dobri, najboljši. Temu naj posvetijo še dodaten čas in energijo in to naj postane njihova primerjalna prednost.

Zgodbe uspešnih diplomantov
Vsebina: Karierni center FUDŠ