dr. Janez Kolar, diplomant doktorskega študija Sociologija

»Izbira fakultete res pa ni bila težka. Rad spoznavam ljudi, iskreno me zanimajo njihove zgodbe, hkrati pa sem se naučil, da mi vsakdo, ki vstopa v moje življenje, prinaša (dragoceno) sporočilo.
Tako je naneslo, da sem med svojim delovanjem spoznal tudi svojega bodočega mentorja s FUDŠ. Všeč mi je bil njegov način razmišljanja, pa sem mu sledil.«

dr. Janez Kolar

1. Radi bi spoznali Janeza Kolarja. Kaj nam lahko poveste o samemu sebi?

Ko sem spraševal, kakšen sem bil kot otrok, so me opisali kot radovedno in radoznalo osebo, z obilico igrive domišljije, idej in zamisli…
Moja dosedanja poslovna pot me je vodila od vodenja sektorja dislociranih projektov (GEA College d.d.) do direktorja oddelka za upravljanje s človeškimi viri  in usposabljanja (DHL International Express d.o.o.), do vodenja prodaje (Volvo Trucks, L’Oréal Paris in Panasonic/Matsushita Eletric Industrial Corporation Japan, kjer sem postavil in vodil slovensko predstavništvo tega japonskega giganta), do korporativnega upravljanja – član uprave -namestnik predsednika uprave delniške družbe Aerodrom Ljubljana, ki je upravljala z letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana. Med drugim sem delal tudi kot višji svetovalec za trženje v Tehnološkem parku Ljubljana in kot namestnik direktorja Slovenske filharmonije za poslovno področje, itd.

Do sredine letošnjega leta sem kot predsednik vodil nadzorni svet Thermana, d.d., družba dobrega počutja, ki je bila v letu pandemične krize 2020 eno najuspešnejših turističnih podjetij v Sloveniji, poleg tega pa sem v preteklosti deloval tudi kot član in podpredsednik nadzornih svetov Iskre Emeco d.d. in družbe Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o.

Sicer pa morda lahko omenim, da sem bil tudi med ustanovnimi člani društva Indijsko-slovenskega prijateljstva, pa član društva slovensko-švedskega prijateljstva, član Kluba managerjev Ljubljana, Združenja kadrovskih delavcev in pa ustanovni član in predsednik dveh slovenskih Rotary klubov.
Od svojega prvega javnega predavanja (če tule izvzamemo zagovor prve diplomske naloge), ki se je »zgodilo« skoraj natanko 29 let nazaj, sem vodil na stotine različnih usposabljanj, delavnic, coachingov, fakultetnih predavanj in teambuildingov v Sloveniji in na tujem, posebej pa sem ponosen na privilegij, da sem v zadnjih dvajsetih letih – kot mentor – »na poti njihove osebne legende«, da parafraziram Paola Coelha, lahko spremljal že preko 222 diplomantk in diplomantov na različnih stopnjah širom države. Sodelovanje pri razvoju posameznikov in organizacij je nedvomno pomemben, če že ne ključen del mojega osebnega poslanstva.

2. Se vaše otroške sanje prekrivajo s tem, s čimer se ukvarjate danes?

V bistvu pravzaprav DA, saj sem od nekdaj želel videti svet, odkrivati nove kraje in spoznavati zanimive ljudi, ki ga tvorijo ter se učiti iz zgodovinske sledi, ki jo vse to dogajanje pušča za seboj. Ko se v tem trenutku ozrem nazaj, se počutim hvaležno in pa prijetno vznemirjenega. Najprej hvaležno zaradi vsega, kar sem do sedaj videl, okusil, užil in pa prijetno vznemirjeno vsega lepega, kar me na moji poti še čaka…

3. Zakaj ste se med vsemi fakultetami odločili vpisati ravno na Fakulteto za uporabne družbene študije? Kaj vas je na fakulteti pritegnilo? Kaj vas je študij na doktorskem študijskem programu Sociologija naučil, katera potrebna znanja in kompetence vam je prinesel?

Izbira fakultete res pa ni bila težka. Rad spoznavam ljudi, iskreno me zanimajo njihove zgodbe, hkrati pa sem se naučil, da mi vsakdo, ki vstopa v moje življenje, prinaša (dragoceno) sporočilo. Tako je naneslo, da sem med svojim delovanjem spoznal tudi svojega bodočega mentorja s FUDŠ. Všeč mi je bil njegov način razmišljanja, pa sem mu sledil. Veliko težje mi je bilo in podobno dogajanje opažam tudi pri mnogih drugih, verjeti vase in se miselno podati, samemu sebi dovoliti da stopim na pot osebnega razvoja. Ko so miselne strukture enkrat sestavljene, se zadeva enostavno zgodi. Najdeš čas, denar, energijo, … vse in uspeh ne izostane. Preprosto ne gre drugače.

4.   Kaj vam je predstavljajo največji izziv pri začetku karierne poti in kako ste se z njim soočali?

Ko človek stopi na to široko pot (svoje osebne kariere) pogosto, tako menim, nima veliko jasnih predstav, kam in kako. Mislim, da ljudje pogosto nimamo jasne slike, ne o svojih notranjih željah, hotenjih in hrepenenjih, če želite, ne o tem, katere so pravzaprav naše ključne prednosti in morebitne pomanjkljivosti, oz., kot radi rečemo, prostorčki za izboljšave.
Tudi danes, po vseh teh letih, skušam ostati odprt za najrazličnejša darila, ki nam jih življenje vsakodnevno prinaša, ter na tem valovitem morju najti svojo pot, pa tudi svoj pristan.

5. Kako bi opisali vaš delovni dan? Ste s potjo, na katero vas je življenje pripeljalo, zadovoljni? Kako ste vnovčili izkušnje, sposobnosti, kompetence in znanja, ki ste jih pridobili tekom študija? Po čem se sami razlikujete od diplomantov sorodnih fakultet, zakaj izstopate? Kaj je tista ključna lastnost, ki vas kot diplomanta na FUDŠ postavi pred ostale?

Nikoli nisem bil bolj svoboden in izpopolnjen kot danes, a jutri bom še bolj, saj bom bogatejši tudi za izkušnjo današnjega dne.
S študijem na FUDŠ sem smiselno zaokrožil svoje »akademsko popotovanje« od tehnike preko ekonomije do sociologije. Naučil sem se »znanstveno spopadati« s kompleksnimi in aktualnimi problematikami v širšem mednarodnem prostoru in te izkušnje gotovo ne bom nikdar pozabil. Spoznal sem fantastične ljudi in ugledal kopico novih horizontov.
Prepričan sem, da ima vsakdo izmed nas – hvala bogu, sem videl že veliko sveta – razloge, tako za zadovoljstvo, hvaležnost, kot tudi »izzive za nadaljnje delo«. Že dvakrat v življenju sem bil čisto na robu – z razgledom preko in če ne bi prišlo do »podaljškov«, bi mi lahko bilo – vsemu navkljub –  prav žal. Morda tudi ti dve, precej transcendentalni izkušnji pripomoreta k mojemu drugačnemu odnosu do sveta in ljudi in, zna biti, da me morda prav to najbolj zaznamuje glede na cenjene  kolegice in kolege.

6. Kaj bi svetovali nekomu, ki je na začetku svoje karierne poti in se boji stopiti iz cone udobja?

Najprej in predvsem, ugotovi KDO si, oz. KDO želiš postati in KAJ pravzaprav hočeš od življenja. Naprej je stvar zelo preprosta – slediti temu cilju, se na poti učiti in pa, še zlasti, verjeti vase.
Če se le da, si najdite coacha, mentorja, ki vam bo, z vselej iskreno in primerno podano povratno informacijo ter z drobno idejo ali dvema v pravem trenutku, stal ob strani in vam – kot je nekje lepo zapisana stara modrost – »kazal luč na poti k svetlobi«.
In, mimogrede, kot je menda rekel že Buda, da »kdor se odloča, trpi«, vse bolj prikimavam tistim, ki pravijo, da je tako imenovana cona udobja pravzaprav neprijetna cona neudobja, kletka, kamor smo se zatekli v toku življenja in iz katere lahko sami sebe odrešimo ravno z razmišljanjem in delovanjem. To nam je omogočeno tudi skozi študij na FUDŠ.

Samo bolščanje v raznovrstne ekrane pač ne vodi nikamor…

Vsebina: Karierni center FUDŠ