Maruša Kuštrin, diplomantka univerzitetnega študijskega programa Uporabne družbene študije
»Študij družboslovja in njegova širina mlademu odpre veliko možnosti, na vsakem posamezniku pa je, da to širino izkoristi.«
Preprosta, prijazna, dekle z vizijo, kot da bi čutila njeno zagretost pri pisanju odgovorov. Nisva se mogli srečati ob kavici, si izmenjati nekaj besed in napisati zgodbo, ki bo predstavila del nje, vendar je bilo njeno zavzetost čutiti, čeprav na drugačen način, preko branja odgovorov, pisanih na pripomoček, ki trenutno povezuje svet, ohranja odnose in komunikacijo. Uspešne in močne ženske pišejo uspešne in močne zgodbe, zgodbe, ki navdahnejo marsikoga in ga spodbudijo, da bi bil nekoč tudi on sam tako pogumen.
Maruša Kuštrin
1. Maruša, želela bi, da na kratko opišete sebe, kaj vas veseli oziroma nam poveste, kdo je Maruša.
Sem Maruša Kuštrin, diplomantka univerzitetnega študijskega programa Uporabne družbene študije, ki se je sedaj preimenoval v univerzitetni študijski program Socialni menedžment. Trenutno sem zaposlena kot svetovalka za delo na mednarodnih in domačih projektih na razvojni agenciji v Novi Gorici, pa tudi absolventka študija Medkulturnega menedžmenta na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Že večino svojega življenja se ukvarjam z glasbo, in sicer igram flavto, tudi v orkestru. Veseli me druženje s prijateljicami, s katerimi se občasno rade povzpnemo na hribe v okolici.
2. O čem ste sanjali kot majhna deklica?
Že od malega (danes malo manj) sem uživala v branju knjig, saj so mi omogočale, da sem se popolnoma odklopila od dogajanja okoli sebe in se vživela v življenje junakov. Ker sem prebrala veliko knjig, nikoli nisem imela težav z izražanjem in glede na navodila, ki smo jih dobili v šoli, z veseljem pisala razna besedila. Tako da bi rekla, da je bila moja realna želja, ko sem bila mlajša, da bi bila novinarka. Ker sem najstarejša sestra, moja mama pa je vzgojiteljica, sem vedno uživala tudi v delu z otroki. Ta želja se mi je sicer kasneje tudi uresničila, saj sem kot vaditeljica plavanja več let učila mlajše otroke. Kasneje se je ta želja umaknila oz. z zaposlitvijo tega časovno nisem mogla več usklajevati.
3. Zakaj ste se vpisali ravno na Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici? Kdaj se je zgodil tisti ključni trenutek, trenutek, ko ste vedeli, da je omenjena fakulteta prava za vas?
Na Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici sem se dejansko prepisala z druge fakultete. V drugem letniku študija sem pri sebi začela opažati, da me trenuten študij ne veseli ter da bi si želela bolj osebni pristop. Tako sem začela preko interneta raziskovati svoje možnosti in zasledila tudi FUDŠ v Novi Gorici. Glede študija sem se pozanimala tudi pri znancih, ki so fakulteto že obiskovali, stopila pa sem v direkten kontakt tudi z referatom. Sodelavke v referatu so mi bile na voljo za vse informacije in mi pomagale pri prepisu na fakulteto. Pristen in oseben odnos že samo sodelavk v referatu je bil v primerjavi z neosebnim odnosom profesorjev na prejšnji fakulteti odločilen, saj meni takšen pristop bolj ustreza.
4. S kakšnimi izzivi ste se soočali tekom študija? Kaj vam je študij na FUDŠ-ju prinesel?
Tekom študija večjih težav nisem imela, mislim, da je k temu veliko prispevalo tudi dejstvo, da smo bili v letniku manjša skupina študentov. Tako smo s profesorji vse morebitne težave reševali sproti na predavanjih in vajah, če pa to ni bilo mogoče, so nam bili vedno na voljo tudi drugače. V času študija smo se s sošolci vključili v veliko aktivnosti na fakulteti – bili smo člani študentskega sveta in sodelovali v projektih, ki se izvajajo na fakulteti. Na tak način smo spoznavali delovanje fakultete in pridobivali tudi praktične izkušnje. Raznolik predmetnik nam je prinesel širino in poznavanje družbe, v kateri živimo, in se zato lahko zaposlujemo na različnih področjih.
5. Ali ste med študijem stkali vezi z ostalimi kolegi? Ste mogoče s katerim izmed njih še vedno v stiku?
Med študijem smo se s sošolci veliko družili, si pomagali pri učenju in smo (z večino) še danes v stiku. Nekateri smo nadaljevali z magistrskim študijem na študijskem programu Medkulturni menedžment in smo se tako še bolj povezali. Bivše sošolce srečam tudi pri svojem delu, saj so zaposleni v organizacijah, s katerimi sodelujemo tudi poslovno.
6. Konec študija pomeni tudi začetek karierne poti. Kako ste se sami spopadli s tem izzivom? Kaj vam je predstavljalo največji izziv in česa ste se najbolj veselili?
V svoji diplomski nalogi sem raziskovala ravno zaposlovanje mladih, saj sem v sebi vedno imela strah in pritisk s strani družbe, da se ne bom mogla zaposliti. Zato sem želela raziskati svoje možnosti in kaj nam okolje omogoča za pomoč pri iskanju prve zaposlitve. V diplomski nalogi sem se srečala s projektom Lokalno partnerstvo za zaposlovanje mladih na lokalnem trgu dela, ki ga je v Ajdovščini izvajal Inštitut za mladinsko politiko. Po zaključenem študiju sem se v času magisterija odločila vključiti v projekt. Najprej smo se udeležili delavnic za pridobivanje kompetenc, ki bi nam pomagale pri iskanju zaposlitve, nato pa smo se s pomočjo sodelavcev inštituta, skladno s svojo izobrazbo, odločili za opravljanje usposabljanja v lokalnih podjetjih in mladinskih organizacijah. V času usposabljanja mi je sodelavka iz referata na fakulteti svetovala, da se pozanimam, ali bi lahko usposabljanje opravila na razvojni agenciji v Novi Gorici in tako se je tudi zgodilo. Po koncu usposabljanja sem se na razvojni agenciji zaposlila in tam opravljam delo svetovalke še danes.
7. Sedaj ste zaposleni. Ste s potjo, na katero vas je življenje pripeljalo, zadovoljni? Kako ste unovčili izkušnje, sposobnosti, kompetence in znanja, ki ste jih pridobili tekom študija? Po čem se sami razlikujete od diplomantov sorodnih fakultet, zakaj izstopate? Kaj je tista ključna lastnost, ki vas kot diplomantko na FUDŠ postavi pred ostale?
Trenutno sem zaposlena kot svetovalka za delo na mednarodnih in domačih projektih na regijski razvojni agenciji v Novi Gorici. Pri svojem delu se ukvarjam z vodenjem in koordinacijo projektov, ki jih sofinancira Evropska unija. Vedno pravim, da je delo, ki ga opravljam, idealno za profil, v katerega sem se oblikovala na FUDŠ. Delo je ravno tako raznoliko (čeprav na drugih področjih), kot je študij na FUDŠ. Pri svojem delu uporabljam večino znanj in kompetenc, ki sem jih pridobila v času študija, predvsem so to znanja o delovanju EU-ja in znanja o metodah raziskovanja, ki jih redno uporabljam pri izdelavi študij ali analiz o področjih, s katerimi se ukvarjam. Moje mnenje vedno je, da se moramo iskalci zaposlitve (predvsem mladi) izkazati z vidika zagnanosti in želje po učenju na delovnem mestu. Nobena šola nas ne bo naučila vsega, s čimer se bomo soočili na delovnem mestu. Res pa je, da široko znanje o družbenih problemih, sistemih in drugih področjih družboslovja pomaga, da se v večini situacij ne počutimo tako tuje, da se ji ne bi hitro prilagodili in nadgradili znanja, ki smo ga pridobili na fakulteti.
8. Kaj bi sedaj svetovali nekomu, ki se boji izstopiti iz svoje kože oziroma cone udobja? (v smislu strahu pred študijem in obdobja po njem).
Velikokrat ljudje okoli nas mislijo, da vedo, kaj je za nas dobro in česa si želimo. S tem se sama nikakor ne strinjam, saj mislim, da mora vsak posameznik sam vedeti, kaj je zanj najboljše, in posledično slediti svojim sanjam. V času študija smo mladi, predvsem tisti, ki nismo že pri mladih letih trdno odločeni, kaj želimo postati, precej občutljivi na vplive okolice in družbe. Zaradi tega nas to velikokrat pahne v stisko, kar se je dogajalo tudi meni, zato sem se tudi že pred koncem študija vključila v projekt, da bi poiskala zaposlitev in vsem dokazala, da zmorem. Ko sedaj pogledam nazaj, bi si želela, da bi bolj zaupala vase. V današnjem času se razmere na trgu dela hitro spreminjajo in poklici niso več strogo definirani in nespremenljivi. Zato lahko študij družboslovja in njegova širina mlademu odpre veliko možnosti, na vsakem posamezniku pa je, da to širino izkoristi.
