ZGODBE USPEŠNIH DIPLOMANTOV I

ZGODBE USPEŠNIH DIPLOMANTOV I

Daša Cek Stepančič, magistrica programa Psihosocialna pomoč

V želji pomagati ljudem, ki so se v času epidemiološke krize Covid-19 znašli v stiski, je Karierni center Fakultete za uporabne družbene študije v preteklem mesecu stkal prav posebno sodelovanje s portalom Kognitivno-vedenjsko svetovanje Slovenija. KVS Slovenija, ki deluje pod geslom Zgodba, ki povezuje, je za pomoč posameznikom v trenutni krizi pripravil brezplačne razbremenilne pogovore. Ob zavedanju bremena, ki ga prinašajo aktualne razmere, se je na povabilo KVS Slovenija k sodelovanju pri nudenju brezplačne pomoči odzvalo izredno veliko študentov. Pogovore izvajajo absolventi in študenti zaključnega letnika študija Psihosocialno svetovanje ob podpori svetovalcev KVS Slovenija. Sodelovanje je za naše študente lepa priložnost za pridobivanje dodatnih izkušenj in urjenje v različnih pristopih v psihosocialnem svetovanju.

KVS Slovenija se predstavi

KVS Slovenija je portal, ki povezuje kognitivno-vedenjske svetovalce z namenom ponuditi uporabnikom varno in kakovostno pomoč pri soočanju z osebnimi preizkušnjami ter v želji po osebnostni rasti. Poleg ponujanja storitev kognitivno-vedenjskega svetovanja KVS Slovenija organizira predavanja in delavnice za strokovno ter splošno javnost, skrbi za povezovanje kognitivno-vedenjskih svetovalcev in si prizadeva za detabuizacijo duševnih težav. Velik poudarek daje podpori svetovalcem z intervizijami in mentorstvom, saj se izvajalci ob svojem delu nemalokrat soočajo z lastnimi stiskami in dvomi. KVS Slovenija podpira pravno ureditev področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja ter s tem zaščito uporabnikov pred šarlatanstvom in zlorabami samooklicanih strokovnjakov.

Daša-Cek-Stepančič

Daša Cek Stepančič ustanoviteljica KVS Slovenija

Daša Cek Stepančič, kognitivno-vedenjska svetovalka, ustanoviteljica KVS Slovenija ter bivša študentka Fakultete za uporabne družbene študije, poudarja, da je pravna ureditev nujna tako za zaščito uporabnikov kot tudi strokovno podkovanih izvajalcev.
Z Dašo smo v času dobrodelnega sodelovanja v tesnih stikih, zato smo izkoristili priložnost in ji postavili nekaj vprašanj, na katere nam je z veseljem odgovorila.

Kdaj se je v vas pojavila prva želja po nudenju psihosocialne podpore ljudem? Ste si to želeli že od malih nog ali se je ta želja v vas porodila kasneje?

Že v gimnazijskih letih sem rada prebirala psihološko obarvano literaturo in se spogledovala s študijem psihologije, vendar se zanj nisem odločila. Po več letih pedagoškega dela z mladostniki sem začutila močno potrebo po okrepitvi znanja in veščin s področja vzgoje in za pomoč ljudem v stiski. Teh namreč tudi med mladimi ne manjka. Tako sem pričela razmišljati o študiju psihosocialne pomoči in se v proces izobraževanja kasneje tudi vključila.

Za opravljanje svojega poklica ste torej izšolani? Kaj lahko poveste o sami fakulteti? So bila znanja, ki ste jih pridobili tekom študija, koristna?

Res je, zaključila sem magistrski študij psihosocialne pomoči na FUDŠ-ju in tako pridobila naziv mag. psihosocialne pomoči. Še sedaj se živo spominjam, kako sem od prvega trenutka dalje z velikim navdušenjem srkala nova znanja, vsebine so bile vedno kakovostno predstavljene, pristop predavateljev individualen, v času študija smo študenti opravili tudi veliko praktični ur dela s klienti. Ko me je po zaključku študija prijateljica vprašala, kako sem ob službi, malemu otroku, gospodinjstvu … zmogla še z zelo visoko povprečno oceno zaključiti študij, sem ji odgovorila, da mi študij ni predstavljal nikakršne obremenitve, ampak predvsem veliko veselje, vsak dan znova. Zanj bi se, če bi o njem ponovno razmišljala, brez pomisleka odločila.

Kako so se pri sodelovanju na brezplačnih razbremenilnih pogovorih izkazali naši študenti? Ali menite, da je bila ta izkušnja dobrodošla tudi za njihovo nadaljnje delo?

Že ob prejemanju prijav študentov, ki so se želeli pridružiti ekipi za nudenje brezplačne pomoči ljudem v stiski, sem bila presenečena nad izjemnim odzivom. Pokazali so iskren interes za pomoč ljudem. Da bi jih v nudenju kakovostne pomoči še dodatno podprli, smo pri KVS Slovenija organizirali izobraževanje na temo svetovanja na daljavo.

Bi nam lahko zaupali, katere so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo posamezniki, ki poiščejo vašo pomoč?

Težave, s katerimi se soočajo moji klienti, so zelo raznovrstne, med njimi pa prevladujejo anksioznost, depresija in težave v medosebnih odnosih. Mnogi, kot sem omenila, iščejo poti iz osebnih stisk, nekateri pa si želijo samo nadaljnje osebnostne rasti. V obravnavo sprejemam tudi vse več parov, ki si želijo svojo zvezo izboljšati ali utrditi. Prav v partnerski zvezi namreč lahko doživimo največje občutke sreče, pa tudi največja razočaranja. Mislim, da je najboljša naložba v življenju in največje darilo lastim otrokom, da negujemo odnos s sabo in s partnerjem.

Za konec. Kaj svetujete tistim, ki se soočajo z osebno stisko, ki ji sami niso kos, pa glede iskanja pomoči še oklevajo?

Vsekakor jim svetujem, naj z iskanjem pomoči ne odlašajo. Dlje časa kot se s stisko soočamo, bolj se v neučinkovitih vzorcih utrjujemo, posledično je tudi učenje novih načinov razmišljanja, čustvovanja in odzivanja težje. Prej ko poiščemo pomoč, večja je možnost, da bomo stisko uspešno premagali in dosegli, kar si resnično želimo. Želim si tudi, da bi se ljudje zavedali, da niso sami krivi za to, da doživljajo stisko. In da doživljanje le-te ne pomeni, kot na žalost pogosto slišim, da so slabi, da so zamočili, da so slabiči ali da nikdar več ne bo bolje. Preizkušnje so del življenja in hkrati naš največji učitelj. Imeti čustveno stisko in poiskati pomoč ni znak šibkosti. Je le znak moči in sposobnosti, da se znamo postaviti zase in smo pripravljeni z iskanjem pomoči izboljšati svoje življenje. Iskanje strokovne pomoči ni nič drugega kot odločitev za to, da gremo po MOČ. Življenje je vendarle prekratko, da ga ne bi resnično živeli, kaj pravite?