Študijska praksa – prva zaposlitev…Izkušnje, izkušnje in še enkrat izkušnje.
To je najpogostejša beseda, s katero se novopečeni diplomanti ali magistri srečujejo ob prvi resni zaposlitvi. Kako lahko sami poskrbite za boljše kompetence in višjo možnost zaposlitve?
V današnjem času se diplomanti po zaključenem študiju soočajo z drugačnim okoljem, kot smo ga bili vajenih v letih poprej. Okolje, v katerega vstopajo danes, je nahranjeno z drugačno dinamiko, drugačnimi zahtevami in pogoji delodajalcev. Pričakovanja so visoka, študentske izkušnje pa (skorajda) ničelne. Takšno zavedanje bi moral imeti vsak, ki se odloči nadaljevati šolanje po zaključeni srednji šoli.
Izbor študija
Vsi študijski programi ne podpirajo oz. vključujejo praktičnega usposabljanja. Zavedamo pa se dejstva, da bo to kmalu potrebno, saj zgolj teorija ne prinaša zapomnljivega in dolgoročnega znanja.
Študijska praksa je del obveznega izobraževanja na vseh visokošolskih strokovnih študijskih programih. Le-ti primarno spodbujajo pridobivanje strokovnega znanja že med samim šolanjem in tako skrbijo za enakovredno vzporedno izobraževanje. Študentje takih smeri se tako že zelo zgodaj soočajo z uporabo znanstvenih metod reševanja delovnih problemov. Postavljeni so v stvarno okolje in primorani reševati zahtevna strokovna vprašanja oz. situacije. Seveda ne smemo pozabiti na bogate komunikacijske veščine, ki se razvijajo v času opravljanja prakse v stroki in med strokami. Študijska praksa pripomore tudi na področju strokovne kritičnosti in odgovornosti študenta. Spodbuja samostojnost pri odločanju in zmožnost kritičnega presojanja.
Študijsko prakso je mogoče zaslediti tudi pri določenih univerzitetnih študijskih programih, vendar le-ta ni obvezni sestavni del predmetnika.
Študijska praksa kot predmet na FUDŠ
Na Fakulteti za uporabne družbene študije imamo praktično usposabljanje tako na dodiplomskih kot tudi podiplomskih študijskih programih. Študentje se na programu Socialni menedžment in Psihosocialna pomoč že v prvem semestru prvega letnika soočijo s poklicno realnostjo. Ustanovo za opravljanje študijske obveznosti lahko študentje poiščejo sami ali pa izbirajo iz našega seznama sodelujočih organizacij. Delovna praksa se opravlja v ustanovah ali podjetjih, ki se primarno osredotočajo na tematiko izbrane študijske smeri.
Kot fakulteta si prizadevamo imeti široko učno bazo oz. bogat seznam skupnosti, ki bodo študentom dopolnile teoretično znanje s praktičnim. Na splošno smo mnenja, da je praktično usposabljanje za družboslovna področja obvezna dopolnitev študija.
Študijska praksa v tujini?
Da, tudi v tujini je mogoče opravljati študijsko prakso. Se sprašujete, kako?
Študijska praksa se lahko opravlja tudi v tujini, preko razpisanih programov mobilnosti študentov (Erasmus, CEEPUS ipd.) Praksa se v tem primeru prilagodi zahtevam izvajalca v tujini in pravilom programov mobilnosti. Poleg vseh formalnih zadev, ki jih je treba izpolnjevati (več preberi tukaj), pa ima študijska praksa v tujini kar nekaj prednosti. Študent lahko poleg osnovnih delodajalskih veščin spoznava tudi drugačno naravo dela in se vzporedno uči tudi tujega jezika. Na takšen način je mogoče pridobiti izjemno bogate izkušnje, ki bodo zagotovo vplivale na poznejše iskanje zaposlitve.
Kako delodajalci vidijo študijsko prakso
Delodajalci v veliki večini pohvalijo delo študentov na praksi, saj sta njihova pripravljenost in volja za opravljanje obveznosti pozitivne narave. Zadovoljni so predvsem z vidika vključevanja mladih v resnično delovno okolje in učenja dela v večjih skupinah, pri katerih je potrebnih veliko prilagoditev in odgovornosti. Študijska praksa je gledana pozitivno tudi zaradi morebitnega nadaljnjega sodelovanja s sprejetim študentom po zaključenem študiju, vendar le-to ni zagotovljeno. Lahko poudarimo, da se velik procent naših diplomantov redno zaposli ravno v organizaciji, kjer so opravljali prakso.
