Rad bi postal psihoterapevt: Kje začeti svojo pot?

Klic, ki ni le poklic, ampak pot osebne rasti

Pogosto se na Karierni center FUDŠ obračajo posamezniki, ki z rahlo negotovostjo, a hkrati iskrenim zanimanjem rečejo: »Rad bi postal psihoterapevt.« Zanimivo je, da so ti posamezniki pogosto že ob prvem odgovoru zelo iskreni in povedo, da imajo tudi sami za sabo določene izkušnje s področja duševnega zdravja in da jih prav te izkušnje vodijo v željo, da bi zdaj pomagali drugim. Vprašanje zato ni zgolj informativne narave, temveč odraža širši interes za delo z ljudmi, osebno rast in razumevanje psiholoških procesov. Prav zato takšne pogovore vedno usmerimo celostno, ne le v predstavitev izobraževalne poti, temveč tudi v razmislek o kompetencah, ki jih mora razvijati vsak bodoči psihoterapevt.

Razlika med študijem psihologije in psihosocialne pomoči

Ko govorimo o prvi izobraževalni stopnji, je pomembno poudariti, da obstajata dve pogosti vstopni poti: študij psihologije in študij psihosocialne pomoči. Obe poti ponujata pomembne temelje, vendar se med seboj razlikujeta v usmeritvi in kompetencah, ki jih razvijata. Študij psihologije je praviloma bolj teoretično-raziskovalno naravnan. Osredotoča se na razumevanje psihičnih procesov, vedenja in diagnostične pristope. Diplomanti pridobijo široko znanstveno podlago za nadaljevanje v smeri klinične psihologije.

Na drugi strani pa priporočamo kot zelo neposredno in aplikativno izhodišče vpis v dodiplomski program Psihosocialna pomoč (VS). Gre za triletni visokošolski strokovni študij, ki zagotavlja interdisciplinarno znanje s področij psihologije, socialnega dela in komunikacije. Program je izrazito praktično usmerjen in omogoča razvoj ključnih kompetenc za delo z ljudmi v socialnem varstvu, šolstvu in zdravstvu.

Magistrski študij in razvoj svetovalnih kompetenc

Nadaljnji korak na poti predstavlja magistrski program Psihosocialno svetovanje (MAG). Program je usmerjen v poglobljeno razumevanje posameznika ter razvoj naprednih svetovalnih kompetenc. Temelji na kognitivno-vedenjskem pristopu ter vključuje intenzivno praktično usposabljanje in supervizijo. Ne glede na izhodiščno pot, pa naziv psihoterapevt praviloma vključuje še dodatno specializacijo po zaključku magistrskega študija.

Uspešnost dela ni odvisna zgolj od pridobljenega naziva, temveč predvsem od osebnostnih kompetenc. Empatija, sposobnost aktivnega poslušanja, etična drža in samorefleksija so temeljni gradniki učinkovite pomoči. Če si želite postati strokovnjak, ki je pripravljen biti “človek za človeka”, se vaša pot lahko začne prav pri nas.

Vas zanima več o vpisu? Obiščite našo stran za bodoče študente ali se prijavite na informativni dan! Prijavite se lahko tudi na individualni posvet tukaj.