Uporabne družbene študije - dodiplomski program

Univerzitetni študijski program Uporabne družbene študije
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 KT
Način izvajanja: redni in izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica (redno in izredno) in Ljubljana (izredno)
Strokovni naslov: Diplomirani družboslovec oz. Diplomirana družboslovka

Družbeni problemi in izzivi nikoli ne počivajo in jih nikoli ne zmanjka. Delovanje demokratičnih družb, pravne države, družbe znanja, migracije, kulturna raznolikost, diskriminacija,  stereotipiziranje, revščina, lakota, nezaposlenost, pravica do dela, šikaniranje, mobing, spolno nadlegovanje, nasilje v družinah, zlorabe, varnost na spletu, odvisnosti, onesnaževanje okolja, skrb za zdravje in zdravstvo, evtanazija, splav, genski inženiring, stres, čustvene stiske, anskioznost, depresivnost … je le nekaj primerov z dolgega seznama izzivov, s katerimi se soočajo sodobni ljudje in družbe.

Brez razumevanja ni rešitve. Želite razumeti svet, v katerem živite? Analizirati družbene probleme in izzive, ki že stoletja zaposlujejo kreativne ume? Vpišite se na univerzitetni študijski program Uporabne družbene študije:

  • temeljito spoznajte družbene zakonitosti in sisteme
  • postanite strokovnjak pridobivanja in obdelave podatkov
  • analizirajte aktualne družbene, politične, kulturne in ekonomske procese
  • vodite, organizirajte in usmerjajte družbene procese

Ker je pogoj za zasedbo mnogih delovnih mest v javni upravi visokošolska univerzitetna izobrazba,  svetujemo vsem, ki svojo prihodnosti vidite v okviru javnih institucij, študij na univerzitetnem programu. Študij na unverzitetnem programu Uporabne družbene študije je tudi odlična osnova za nadaljevanje študija na bolj usmerjenih magistrskih programih.

Fakulteta je za študijski program Uporabne družbene študije pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih vpisnih mest brezplačen.

Predmetnik: 

Študijski program Uporabne družbene študije je sestavljen tako, da posamezni semester obsega 30 kreditnih točk (KT), eno leto pa 60 KT. Program traja tri leta in študent mora opraviti za 180 KT dela.

Prvi letnik

Predmet

1.semester

2.semester

Kt

Kt

Dinamika sodobne družbe

6

-

Sodobne politične doktrine

6

-

Uvod v informatiko

6

-

Organizacijsko komuniciranje

6

-

Oblikovanje javnih politik in javnih financ

6

-

Menedžment sprememb

-

6

Temelji ekonomije

-

6

Neprofitni menedžment

-

6

Družboslovna raziskovalna metodologija

-

6

Osnove upravnega prava

-

6

SKUPAJ

30

30

Drugi letnik

Predmet

3.semester

4.semester

Kt

Kt

Metode kvalitativne analize

7

-

Politične ureditve in analiza politik

5

-

Ekonomika organizacije

5

-

Uvod v splošno psihologijo

6

-

Kvantitativne metode 1

7

-

Družbena teorija

-

5

Kvantitativne metode 2

-

7

Raziskovalni projekt

-

6

Izbirni predmet 1

-

6

Izbirni predmet 2

-

6

SKUPAJ

30

30

Tretji letnik

Predmet

5.semester

6.semester

Kt

Kt

Strateško planiranje

6

-

Odnosi z javnostmi

6

-

Podjetništvo

6

-

Projektni menedžment

6

-

Tehnike lobiranja in pogajanj

6

-

Izbirni predmet 3

-

6

Izbirni predmet 4

-

6

Podjetniški projekt

- 6

Diplomska naloga

-

12

SKUPAJ

30

30

 

Izbirni predmeti (enosemestrski)

Predmet

Kt

Humana geografija

6

Evropske integracije

6

Teorija organizacije

6

Ekonomska sociologija

6

Mediji in komuniciranje

6

Regionalna politika in regionalni razvoj

6

Multivariatne metode

6

Instrumenti evropskih politik

6

Politična sociologija

6

Sociologija socialne politike

6

Splošna psihologija

6

Menedžment v zdravstvu

6

Menedžment v kulturi

6

Menedžment baz podatkov o donatorjih

6

Komunikacijski trening

6

Analiza omrežij

6

Baze podatkov in analize podatkov

6

Metode evalvacije

6

E-poslovanje

6

Poslovna etika

6

Menedžment kakovosti in poslovne odličnosti

6

Informacijski sistemi

6

Vodenje organizacij in procesov

6

Politično trženje in komuniciranje

6

Pravoznanstvo

6

Pravo Evropske unije

6

Iskanje zaposlitve

6

Fundraising

6

Kreativnost

6

Kulture in religije

6

Družinsko pravo

6

Kulture in mitologija

6

Kulturna antropologija kiborgov

6

Menedžment v socialnem varstvu

6

** Vsako študijsko leto fakulteta ponudi 3-4 izbirne predmete iz celotnega nabora oz. je ponujeno število odvisno od števila vpisanih študentov.

Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik študijskega programa Uporabne družbene študije se lahko na osnovi 38. člena Zakona o visokem šolstvu vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi),
  • kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Šola lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A. in C. izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40 % točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicnem izpitu (60 % točk). Kandidati iz točke B. pa bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20 % točk).

Vpis po merilih za prehode 

Neposredno v drugi letnik študijskega programa Uporabne družbene študije se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil/a višješolski strokovni program, sprejet po 01. 01. 1994, če izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni program. Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti sorodnih programov (s področja družboslovnih, humanističnih, poslovnih in upravnih ved). Diplomanti ostalih programov morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite v obsegu 12 KT iz predmetov Struktura slovenske družbe (6 KT) in Družboslovna raziskovalna metodologija (6 KT). V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno višješolskega študija.

Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.

Neposredno v tretji letnik študijskega programa Uporabne družbene študije se lahko vpiše:

  • kdor je uspešno zaključil/a višješolski študij, sprejet pred 01. 01. 1994. Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti sorodnih programov (s področja družboslovnih, humanističnih, upravnih in poslovnih ved), vsi ostali pa morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite v obsegu 12 KT iz predmetov Družbena teorija (6 KT) in Metode kvalitativne analize (6 KT).
  • diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega in univerzitetnega programa, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program. Brez diferencialnih izpitov se lahko vpišejo diplomanti sorodnih programov (s področja družboslovnih, humanističnih, upravnih in poslovnih ved). Diplomanti ostalih programov morajo pred vpisom opraviti še diferencialne izpite prvega in drugega letnika v obsegu 24 KT: Dinamika sodobne družbe, Družboslovna raziskovalna metodologija, Teorija in ekonomika organizacije in Metode kvalitativne  analize.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Za podrobnejše informacije o vpisu tujih državljanov kontaktirajte Andrejo Slejko Rojc – andreja.rojc@fuds.si

Pridobljene kompetence: 

Študenti v okviru študija na visokošolskem univerzitetnem študijskem programu Uporabne družbene študije pridobijo naslednje splošne kompetence in predmetnospecifične kompetence.

Splošne kompetence:

- poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;

- obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;

- razvoj kritične in samokritične presoje;

- sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;

- poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost,  (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;

- občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;

- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;

- zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter zmožnost strpnega dialoga;

- zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo).

Predmetnospecifične kompetence:

- poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke), in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod;

- sposobnost za reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov;

- sposobnost povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegova uporaba v praksi;

- sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja;

- sposobnost interdiciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;

- razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov;

- razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov;

- sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved;

- organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno etičnih vprašanj;

- organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;

- komuniciranje s strokovnjaki z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami;

- razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, zmožnost za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje;

- poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika);

- načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov

Navodila za vpis: 

Navodila za vpis si preberite v Razpisu za vpis za študijsko leto 2017/18. Preverite tudi SEZNAM PRILOG, ki jih morate priložiti prijavnici za vpis.

Prijavo za vpis oddate preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./ Pri razpisu izberete opcijo Razpisa za vpis v dodiplomske programe s koncesijo.

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Vodjo referata za študijske in študentske zadeve ga. Andrejo Slejko Rojc

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

Prijavni roki:

  1. vpis v 1. letnik
  • od 6. 2. 2017 do 3. 3. 2017
  • od 22. 8. 2017 do 29. 8. 2017
  1. vpis za diplomante, za vzporedni študij in po merilih za prehode
  • od 6. 2. 2017 do 3. 3. 2017
  • od 1. 9. 2017 do 15. 9. 2017

Vpisni roki:
-  od 26. 7. 2017 do 14. 8. 2017 (vpis naknadno sprejetih po prvem roku: do 30. 9. 2017)
-  od 26. 9. 2017 do 30. 9. 2017 (vpis naknadno sprejetih po drugem roku: do 30. 10. 2017)

Informativni dnevi:

Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e)

10.2.2017 ob 10.00 in 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
11.2.2017 ob 10.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
25.5.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
24.8.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani,
7.9.2017 ob 17.00 v Novi Gorici in Ljubljani.

Šolnina: 

POMEMBNO: Fakulteta je za študijski program Uporabne družbene študije pridobila državno koncesijo, zato je študij v okviru razpisanih vpisnih mest brezplačen.

V kolikor nimate več pogoja za vpis na redni študij (ste že koristili možnost do dveh rednih vpisov ali ste zamenjali študijski program), se morate vpisati izredno in v tem primeru znaša šolnina 1.710,00 EUR.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 130 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Univerzitetni študijski program Uporabne družbene študij se izvaja kot redni in izredni študij. Pri izredni obliki študija je zagotovljena najmanj tretjina organiziranega študijskega dela predvidena s programom. Izredni študentje v povprečju realizirajo 10 ur organiziranega študijskega dela v enem tednu, kar je manj ur, kot je predvidenih za redni študij, zato izredni način študija zahteva več samostojnega dela. Letnik se izvede v enem študijskem letu, razdeljen pa je na dva semestra. V slednjih študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela, izpite pa opravljajo v času izpitnih obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Predavanja in vaje potekajo med tednom dopoldne za redne študente in med tednom popoldne (od 16.00 ure dalje) za izredne študente. Pri večini predmetov se organizira kombinirana izvedba, in sicer se 2/3 ur izvedeta dopoldan samo za redne, 1/3 ur pa se izvede popoldan za redne in izredne študente skupaj.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat pisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.

Status študentu preneha, če študent:

  • diplomira oziroma dokonča študij,
  • se izpiše,
  • je bil izključen,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so  sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetno-specifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta, in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

  • kolokviji,
  • ustni izpiti,
  • ​pisni izpiti,
  • seminarske naloge oz. eseji,
  • ustne predstavitve,
  • praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • pisno poročilo o strokovni praksi,
  • diplomska naloga.
Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Uporabne družbene študije, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.

Zaposlitve možnosti: 

Diplomanti visokošolskega univerzitetnega programa Uporabne družbene študije so zaradi svojih širokih družbenih, komunikoloških, organizacijskih in pravnih znanj zaposljivi na delovnih mestih v okviru javne uprave in lokalne samouprave, gospodarskega sektorja in civilnodružbenih organizacij.

Sposobni so prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela.

Študij na univerzitetnem programu Uporabne družbene študije je tudi odlična osnova za nadaljevanje študija na bolj usmerjenih magistrskih programih.