Socialno podjetništvo - podiplomski program

Magistrski študijski program: Socialno podjetništvo
Stopnja (in vrsta) programa: Magistrski študijski program
Trajanje: 2 leti (4 semestre), 120 KT
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in  Ljubljana
Strokovni naziv: Magister socialnega podjetništva oz. Magistrica socialnega podjetništva

Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Za socialno podjetništvo je značilno, da so motivi poslovanja v razreševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe na inovativen način. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb ter opravlja družbeno koristne dejavnosti. Tako kot klasična podjetja tudi socialna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, ter na ta način krepi solidarnost v družbi.

Predmetnik: 

Prvi letnik

Zap.

št.

Predmet

1. semester

2. semester

K

K

1.

Uvod v raziskovanje

4

-

2.

Sodobne družbene teorije

5

-

3.

Socialni podjem

5

-

4.

Vodenje in upravljanje socialnega podjetja

5

-

5.

Menedžerski informacijski sistemi

5

-

6.

Poslovna etika in trajnostni razvoj

6

-

7.

Analiza poslovanja socialnega podjetja

-

6

8.

Uvod v gospodarsko, delovno in obligacijsko pravo

-

6

9.

Marketinška komunikacija

-

6

10.

Izbirni predmet A1

-

6

11. Izbirni predmet A2 - 6

SKUPAJ

30

30

Drugi letnik

Zap.

št.

Predmet

3. semester

4. semester

K

K

1.

Podjetniški seminar

15

-

2.

Poslovno komuniciranje

5

-

3.

Izbirni predmet B

5

-

5.

Izbirni predmet A3

-

5

6. Izbirni predmet A4 - 5

6.

Magistrska naloga

5

18

SKUPAJ

30

30

Izbirni predmeti

Zap.

št.

Predmet

K

Izbirni predmeti    

1.

Primerjalne raziskovalne metode

 6

2.

Izzivi globaizacije

 6

3.

Transnacionalna civilna družba

 6

4.

Dinamika čezmejnega sodelovanja

 6

5.

Skupnost v procesih globalizacije

 6

6.

Migracije

 6

7.

Evropske vrednote in identiteta

 6

8.

Komuniciranje v medkulturnem okolju

 6

9.

Strategije evropskega povezovanja

 6

10.

Sodobne družbene elite

 6

11.

Svetovni mediji

 6

12.

Evropska unija in kultura

 6

13.

Antropologija splov

6
14.

Zunanji odnosi Evropske unije

6
15.

Pogajalske tehnike

6
16.

Praktična filozofija

6
17.

Organizacijska psihologija

6
18.

Mednarodno poslovanje

6
Izbirni predmeti B    
1.

Kvalitativno raziskovanje v družbenih vedah

5
2.

Metode kvantitativne analize

5
3.

Ekonomska in poslovna kultura

5
4.

Evropska demokracija in politična kultura

5

Legenda

  • K - kreditne točke (ECTS)
Pogoji za vpis: 

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 KT,
  • kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe/univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004,
  • kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu 12 KT. Dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 12KT določi Komisija za študijske in študentske zadeve.

Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo družboslovne, menedžerske, upravne in poslovne vede.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/-ke izbrani/-e glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.  

Fakulteta za uporabne družbene študije priznava tudi znanja, usposobljenosti in kompetence, ki so bile pridobljene pred vpisom v program. Te morajo po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, ki jih določa program Socialni menedžment. To lahko stori na osnovi pisne vloge kandidata.

1.) Če je bilo znanje pridobljeno v formalnih vseživljenjskih oblikah izobraževanja, bodo kandidati to znanje izkazali s spričevali in drugimi listinami (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanem delu študijskega programa, tečajih in drugih oblikah izobraževanja). Iz teh listin mora biti jasno razvidna vsebina teh izobraževalnih programov in obseg vloženega dela študenta, ki se lahko ovrednoti z ECTS. Dokazila mora študent/ka predložiti najkasneje do junija za naslednje študijsko leto. FUDŠ lahko kandidatu/ki prizna največ 23 ECTS. Študent, ki se vpisuje neposredno v drugi letnik, pred vpisom ne more zaprositi za priznavanje predmetov tretjega letnika.

2.) Če je kandidat znanje pridobil z izkustvenim učenjem, mu ga lahko fakulteta prizna na temelju preverjanja in ocenjevanja znanja. Preverjanje organizira FUDŠ.

3.) Če je študent objavil izvirni znanstveni članek v mednarodni znanstveni reviji, vključeni v prvo polovico baze SSCI ali Scopus po faktorju vpliva, se članek lahko prizna namesto magistrskega projekta.

4.) FUDŠ lahko delno ali v celoti prizna posamezne predmete na osnovi pred vpisom opravljenih izpitov na drugem visokošolskem zavodu.

Vloge za preverjanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, obravnava komisija za študentske in študijske zadeve, skladno s postopki in pravili za priznavanje izpitov, ki jih sprejme senat fakultete.

Vpis v 2. letnik po merilih za prehode

Skladno s 6. členom Meril za prehode, ki jih je dne 18. 11. 2010 sprejel Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: merila NAKVIS) so prehodi možni med študijskimi programi:

1.  ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in

2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Skladno s 7. členom meril NAKVIS in na podlagi meril FUDŠ se neposredno v drugi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Socialni menedžment lahko vpišejo kandidati z univerzitetno izobrazbo, pridobljeno v štiriletnih programih pred bolonjsko reformo. Tem se skladno z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. 63/04) prizna 60 KT. Do zaključka programa morajo opraviti izpite v obsegu 30 KT in magistrsko nalogo v obsegu 30 KT.

Pridobljene kompetence: 

Splošne kompetence

Študenti bodo v visokošolskem magistrskem študijskem programu Socialno podjetništvo pridobili naslednje splošne kompetence:

  • osnovo poznavanje metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu;
  • zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji;
  • sposobnost timskega dela, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine;
  • sposobnost zagona strategij oziroma pretvorbe strategij v projekte;
  • sposobnost za izdelavo projekta, ki lahko kandidira za mednarodna sredstva;
  • sposobnost vodenja, koordiniranja in načrtovanja poslovnega procesa;
  • sposobnost uporabe relevantnih domačih in mednarodnih virov, uporabe elektronskih virov in kritične analize relevantne literature;
  • sposobnost prepoznavanja filantropskih potreb v družbi;
  • sposobnost razumevanja družbene odgovornosti;
  • sposobnost razumevanja in razvijanja svobodne podjetniške pobude;
  • sposobnost razumevanja državljanske svobode, enakosti, dostojanstva, pravic in odgovornosti;
  • razvoj refleksije ob upoštevanju lokalne, nacionalne in globalne ravni;
  • sposobnost razumevanja procesov ponudbe, povpraševanja, sodelovanja in komuniciranja v sodobni družbi;
  • razvoj znanja, veščin in stališč za vseživljenjsko učenje;
  • spodbujanje razvoja obveščenih in aktivnih državljanov;
  • razvoj potrebe po doseganju družbene pravičnosti in podpiranju raznolikosti;
  • razvoj sposobnosti interdisciplinarnega mišljenja in sodelovanja;
  • sposobnost učenja na osnovi relevantnih virov z različnih področij teorije in prakse;
  • spodbujanje vključevanja napredne tehnologije pri učenju in proučevanju družbenih in poslovnih študij.

Predmetno-specifične kompetence

Študenti bodo na magistrskem študijskem programu Socialno podjetništvo pridobili naslednje predmetno- specifične kompetence:

  • spoznavanje virov, situacij in poslovnih struktur, ki prevladujejo v družbi;
  • razumevanje razlike med podjetništvom in socialnim podjetništvom oz. med klasično in socialno ekonomijo;
  • razumevanje odnosa med t. i. četrtim sektorjem in drugimi družbenimi sektorji;
  • prepoznavanje mehanizmov, napetosti in realnosti zagona socialnega podjema (»venture«);
  • razumevanje notranjega socialnega podjetništva skozi potenciale družbenega razvoja;
  • razumevanje dobičkonosnosti v poslovnem sektorju;
  • povezovanje poslovanja s potrebo po trajnostnem razvoju;
  • spoznavanje orodij, ki so na voljo za merjenje vpliva in učinkovitosti socialnih podjetij;
  • prepoznavanje inovacij kot orodja za ustvarjanje socialnih sprememb;
  • spoznavanje karakteristik vodenja v socialnem podjetništvu;
  • sposobnost izdelave poslovnega načrta za socialno podjetje ali notranji socialni podjem;
  • sposobnost uporabe in kombiniranja znanj z različnih disciplinarnih področij, ki so relevantna za socialno podjetništvo;
  • občutljivost za boj proti revščini in socialni izključenosti na podlagi proaktivnega vključevanja v socialne podjeme;
  • razumevanje participativne vloge posameznikov in skupin v odgovornem in preglednem upravljanju socialnih podjetij, ob upoštevanju vključenosti različnih deležnikov (ustanovitelji, delavci, potrošniki in drugi akterji, ki sodelujejo v poslovnih dejavnostih);
  • spoznavanje podjetniške in inovativne proizvodnje dobrin in zagotavljanja storitev, katerih cilj je presežke porabiti predvsem za uresničevanje družbenih ciljev;
  • spoznavanje najboljših praks in vzorčnih modelov na področju socialnega podjetništva;
  • razumevanje pomena prostovoljstva;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno - etičnih vprašanj;
  • sposobnost za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov.
Navodila za vpis: 

Za več informacij o vpisu  kontaktirajte Vodjo referata za študijske in študentske zadeve ga. Andrejo Slejko Rojc

Tel/mobi: 05 907 3461

E-mail: referat@fuds.si

Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.

Šolnina: 

Cena: 2.150,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 150 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.

Način izvajanja študija: 

Magistrski študijski program Socialno podjetništvo se izvaja kot izredni študij. Pri izvajanju izrednega študija se zagotovi najmanj tretjina organiziranega študijskega dela, ki je predviden s programom. Izredni študentje v povprečju realizirajo 10 ur organiziranega študijskega dela v enem tednu. Število ur organiziranega študijskega dela (predavanj, vaj ipd.) je manjše kot pri rednem študiju, zato zahteva ta način študija več samostojnega dela.

Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).

Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času med tednom in izjemoma ob sobotah. Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata potem, ko je kandidat vpisan.

Napredovanje po programu: 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.

Fakulteta lahko odobri napredovanje v višji letnik tudi če ni dosegel/a zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Drugega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.

Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:

- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik

- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra

- študentka v času študija rodi.

Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Ocenjevanje in preverjanje znanja: 

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja in poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetno-specifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnos-pecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

-oceniti znanje in veščine študenta in študentke,

-oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,

-ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,

-omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in

-pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta in relevantno literaturo.

Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

- kolokviji,
- ustni izpiti,
- pisni izpiti,
- seminarske naloge oz. eseji,
- ustne predstavitve,
- praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
- reševanje realnih problemov (case studies),
- projekti, vrstniško ocenjevanje,
- pisno poročilo o strokovni praksi,
- magistrska naloga 

Pogoji za dokončanje študija: 

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Ob zaključku študija prejme študent magistrsko diplomo, ki je javna listina.

Zaposlitve možnosti: 

Zaposlitvene perspektive diplomantov magistrskega programa Socialno podjetništvo so v neprofitnih organizacijah javnega in zasebnega sektorja. Magistranti so usposobljeni za raziskovalno delo, timsko strokovno delo, vešči so komuniciranja z javnostmi, zlasti pri pridobivanju sponzorjev in donatorjev, pri pripravi in izvajanju različnih projektov, k čemur jim predvsem pomagajo organizacijska, sociološka, menedžerska in temeljna pravna znanja ter močno metodološko znanje s poznavanjem tako kvantitativnih (statističnih) kot kvalitativnih raziskovalnih metod.

Magistranti socialnega podjetništva so zaposljivi tudi v okviru državne uprave in lokalne samouprave, pa tudi institucij EU. Zaposlitvene možnosti so na področju socialnega varstva (v okviru javnih zavodov, zasebnih služb in neprofitnem ter volunterskem sektorju), v delovnem okolju (socialni menedžment v podjetjih in zavodih), kot tudi na drugih področjih (v zdravstvu, v vzgoji in izobraževanju, na področju zaposlovanja in dela itd.).