Sociologija in Psihosocialne študije (DR)

Podiplomski doktorski študijski program Sociologija in Psihosocialne študije
Študijski smeri: 1. Sociologija 2. Psihosocialne študije
Stopnja (in vrsta) programa: Doktorski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Razvrstitev: SOK: 10, EOK: 8, EOVK: tretja stopnja
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naslov: doktor znanosti oz. doktorica znanosti
Okrajšava naslova: dr.

Ste ambiciozni in želite doseči nekaj pomembnega?
Ste razmišljujoč, inovativen človek in želite odkriti nekaj novega?

Pestro družbeno dogajanje, pomembne spremembe, eksplozija informacij in drugi družbeni izzivi so popoln raziskovalni zalogaj za ambiciozne in vedoželjne posameznike, ki radi delajo samostojno in so dovolj angažirani, da zadolžitve in delo izpeljejo celostno in kakovostno. Doktorski študijski program Sociologija študentom omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije.

Doktorski študij je zato namenjen posameznikom, ki si želijo poglobiti znanje na specifičnem področju in fenomenih ter si pridobiti naziv doktor znanosti, s katerim si povečajo svoj ugled v družbi. Omogoča vam, da resnično izkoristite in nadgradite svoj intelektualen potencial, obvladujete raziskovalno delo, izrazite svojo ustvarjalnost in poiščete inovativne družbene rešitve. 

Vsebina

POGOJI ZA VPIS

V prvi letnik doktorskega študijskega programa Sociologija in psihosocialne študije se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:

  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
  • kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno magistrskega študija brez ocene magistrske naloge (ali povprečno oceno zadnjih dveh letnikov študija v primeru, da gre za enovit magistrski študij) in glede na oceno magistrske naloge. Vsak od omenjenih dveh kriterijev ima enako težo. V primeru, da magistrski študij ni vključeval magistrske naloge ali se le-ta ni ocenjevala, se kot edini kriterij šteje povprečna ocena magistrskega študija.

Vpis neposredno v drugi letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 45 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Vpis neposredno v tretji letnik je mogoč, če ima kandidat vsaj 105 kreditnih točk po ECTS iz prvega študijskega programa, pri čemer se jih vsaj polovica nanaša na pridobljene kompetence in učne izide, ki so primerljivi s kompetencami oziroma učnimi izidi obveznih predmetov drugega študijskega programa.

Na tretji stopnji študija je po teh merilih za neposredni vpis v drugi letnik dodatno potrebna tudi predhodna oddaja dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu, za neposredni vpis v tretji letnik pa predhodna potrditev dispozicije doktorske disertacije na prvem ali drugem študijskem programu. Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi (preverite cenik). Plačajo se pred prijavo na izpit.
DIFERENCIALNE IZPITE JE TREBA OPRAVITI PRED VPISOM!

NAVODILA ZA VPIS

Informacije o vpisu ter prijavni roki za študijsko leto 2024/25 so objavljeni na povezavi.

ŠOLNINA

Cena: 3.099,00 EUR na letnik.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta. V primeru plačila šolnine na obroke se ob vsakem obroku zaračuna povečana šolnina v znesku administrativnega stroška obdelave obročnega plačila, ki znaša 30,00 eur. 

NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA

Samostojni študij je na doktorski ravni osrednja oblika študija. Med samostojno delo sodijo individualni študij literature, priprava in predstavitev posamičnih nalog, raziskovalno delo študentov pri raziskovalnih programih, ki potekajo v okviru fakultete, ter še posebno izdelava doktorske dispozicije in disertacije. Tak način dela omogoča študentu v čim večji meri razviti lastne kreativne potenciale. Mentor vodi študenta skozi študijski proces, ga spodbuja pri vključevanju v fakultetno učno in raziskovalno okolje. Mentor študentu pomaga pri organizaciji študija, kar pomeni, da ga med študijem spremlja in usmerja njegovo delo. Svetuje pri izbiri ustrezne raziskovalne metodologije in relevantne literature. Pomaga  pri pripravi zasnove disertacije, načrtovanju metodologije raziskovalnega dela, izbiri virov in literature ter presodi, kdaj je doktorska disertacija pripravljena za zagovor.

Urnik predavanj: Doktorski študij poteka v obliki doktorskih akademskih kolokvijev, ki praviloma potekajo konec tedna (praviloma petek in sobota). Predavanja/seminarji potekajo v predavalnicah v Ljubljani in sicer običajno med 10. in 19. uro (odvisno od predmeta). Ostale kontaktne ure potekajo preko IKT sredstev.

Izvedba študija za tuje študente: organizirajo se konzultacije v angleškem jeziku za predmete, pri katerih je prisoten vsaj 1 tuji študent. Tuji študenti morajo ob vpisu na vpisnem listu označiti, ali želijo konzultacije v angleškem jeziku, in v tem primeru se njihova udeležba na konzultacijah tudi pričakuje.
Za tuje študente, ki kupijo nadstandardno storitev Study+, bodo posnetki konzultacij na voljo, v kolikor bo na konzultacijah udeležen vsaj 1 študent.
Poleg konzultacij se pri nekaterih predmetih zahteva prisotnost tujih študentov na določenih drugih terminih predavanj/vaj, o čemer so tuji študenti predhodno obveščeni v urniku.

Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice (Moodle) potem, ko je kandidat vpisan.

NADSTANDARDNI STUDY+ PAKET

Z nakupom paketa STUDY+  boste poleg prijaznega osebja na fakulteti, ki vam je vedno pripravljeno nuditi podporo pri študiju, pridobili naslednje ugodnosti oz. storitve, ki vam bodo v veliko pomoč: možnost neposredne udeležbe večine predavanj in vaj preko IKT sredstev (Zoom); možnost celoletnega ogleda posnetkov večine predavanj in vaj; možnost opravljanja izpitov preko IKT sredstev (Zoom oz. spletna učilnica Moodle). Paket v vrednosti 399eur* (*na študijsko leto) se naroči in plača v enkratnem znesku ob vpisu ali kadarkoli med letom.

Seznam predmetov pri katerih se kljub nakupu Study+ paketa zahteva obvezna fizična prisotnost dobite na e-naslovu: urniki@fuds.si 

PREDMETNIK

Doktorski študij je pretežno individualen z malo organiziranega študijskega dela, ki obsega štiri izpite v prvem letniku. Doktorski študij se izvaja v izredni obliki, in sicer ob petkih in sobotah. Če je vpisanih manj kot 5  študentov, se izvaja v obliki konzultacij.

Predmetnik smer Sociologija

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in  oddano dispozicijo doktorske disertacije.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Sociološke teorije
15
Metode triangulacije15
Seminar za dispozicijo
15
Izbirni teoretski predmet15
SKUPAJ 
30
30

Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Individualno delo na disertaciji 1
30
Individualno delo na disertaciji 2
30
SKUPAJ
30
30

Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Seminar za disertacijo
15
Priprava doktorske disertacije
15
Izdelava in zagovor doktorske disertacije
30
SKUPAJ 
30
30

Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. FUDŠ v tem smislu ponuja dve opciji, pri čemer lahko študent bodisi izbere tisto od njiju, ki mu je tematsko – glede na predvideno temo disertacije – najbližja, bodisi izbere tovrstne teoretske vsebine na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji.

Predmet
ECTS
Sodobne teorije v ekonomski sociologiji
15
Sodobne teorije v politični sociologiji
15
Sodobne teorije v sociologiji kulture
15
Študije Evropske Unije
15

*Študenti izberejo en izbirni predmet.

(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 28.1.2022. Novi predmetnik velja za študente, ki so v študijskem letu 2022/23 vpisani v 1. letnik študijskega programa.

Za študente, v študijskem letu 2022/23 vpisane v 2. in 3. letnik študijskega programa, velja prejšnji predmetnik študijskega programa oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če študentje v izobraževanju redno napredujejo. (PREJŠNJI PREDMETNIK ŠT. PROGRAMA, ki je bil sprejet ne seji senata dne 14.11.2019)

Predmetnik, ki je veljal do (vključno) študijskega leta 2019/20, se ne izvaja več (POVEZAVA DO PREDMETNIKA). 

Predmetnik smer Psihosocialne študije

Prvi letnik vsebuje obvezni metodološki, obvezni teoretski in izbirni teoretski predmet ter seminar za izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Slednji predmet je skupen obema študijskima smerema. Prvi letnik se zaključi s potrjeno temo doktorske disertacije in  oddano dispozicijo doktorske disertacije.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Teorije in koncepti psihosocialnih študij
15
Metode triangulacije v psihosocialnih študijah15
Seminar za dispozicijo15
Izbirni teoretski predmet15
SKUPAJ 
30
30

Drugi letnik je v celoti namenjen individualnemu raziskovalnemu delu za pripravo doktorske disertacije ob pomoči izbranega mentorja in morebitnega izbranega somentorja. Drugi letnik je skupen obema študijskima smerema.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Individualno delo na disertaciji 1
30
Individualno delo na disertaciji 2
30
SKUPAJ
30
30

Tretji letnik prek seminarja omogoča kandidatu, da se sooči s kritičnimi odzivi na svoj osnutek disertacije in ob upoštevanju ustreznih sugestij popravi, dopolni, dokonča in zagovarja svoje doktorsko delo. Tretji letnik je skupen obema študijskima smerema.

Predmet
Zimski
Letni
ECTS
ECTS
Seminar za disertacijo
15
Priprava doktorske disertacije
15
Izdelava in zagovor doktorske disertacije
30
SKUPAJ 
30
30

Izbira teoretske poglobitve, ki jo bo študent izbral kot izbirno učno enoto, je odvisna predvsem od njegove izbire teme doktorske disertacije. FUDŠ v tem smislu ponuja dve opciji, pri čemer lahko študent bodisi izbere tisto od njiju, ki mu je tematsko – glede na predvideno temo disertacije – najbližja, bodisi izbere tovrstne teoretske vsebine na drugi domači ali tuji ustrezni akreditirani visokošolski instituciji.

Predmet
ECTS
Sodobne teorije in raziskave stresa in travme
15
Psihosocialne krize in procesi razreševanja
15
Temeljni mehanizmi človeške disfunkcionalnosti v duševnem zdravju
15
Izbrana poglavja kognitivno-vedenjskih pristopov
15
Socialna kognicija in percepcija
15

*Študenti izberejo en izbirni predmet.

(Novi) predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata dne 28.1.2022.

Legenda

  • ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) – kreditne točke 

Študijski program je sestavljen iz metodološkega predmeta, ki študentom poda znanja iz najsodobnejših kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod (ter načinov njihovega kombiniranja v raziskovalnem delu) ter obveznega in izbirnega teoretskega predmeta. Poleg tega se študentje udeležijo dveh doktorskih seminarjev: dispozicijskega seminarja, kjer predstavijo izhodišča svoje doktorske naloge; in disertacijskega seminarja, kjer predstavijo preliminarne ugotovitve svoje doktorske naloge. Glavnina dela na pripravi doktorske naloge je individualno raziskovalno delo ob pomoči in sodelovanju izbranega mentorja (in morebitnega somentorja).

Študijska smer Sociologija je zasnovana tako, da omogoča študentom usmeritev v eno od treh socioloških poddisciplin: politično sociologijo, ekonomsko sociologijo in sociologijo kulture. Gre namreč za poddiscipline, ki pokrivajo tri izmed napomembnejših in v razvojnem smislu najrelevantnejših področij: politiko (usmerjanje družbe in doseganje ciljev), ekonomijo (zagotavljanje resursov) in kulturo (vrednotne in vedenjske podlage za delovanje). Tako študentje poleg metodoloških znanj pridobijo aktualna znanja, potrebna za teoretsko rezoniranje narave in dinamike teh treh področij. Poleg socioloških znanj in vsebin, ki so v ospredju, študentje pridobijo znanja iz drugih disciplin (politologije, ekonomije, kulturologije), ki se dotikajo omenjenih področij. 

Študijska smer Psihosocialne študije se osredotoča na znanstveno raziskovanje interaktivne soodnosnosti med psihološkimi in družbenimi sistemi in družbenimi pogoji za spodbujanje in ohranjanje duševnega zdravja. Študijska smer omogoča študentom, da se usmerijo v eno izmed naslednjih področij: stres in travma, psihosocialne krize in procesi razreševanja, človeške disfunkcionalnosti v duševnem zdravju, socialna kognicija in percepcija, izbrana poglavja kognitivno-vedenjskih pristopov. 

OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA

Ocenjevanje znanja je del študijskega procesa poučevanja in učenja ter poteka med izvajanjem študijskega procesa (po končanem prvem semestru) in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa (po končanem drugem semestru), hkrati pa se od študentov in študentk zahteva sprotno delo. Namen in cilj ocenjevanja znanja so sprotne in kakovostne informacije o tem, kako študenti in študentke dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence ter informacije o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je določen za vsak predmet posebej in opredeljen v učnem načrtu slednjih, prilagojeni pa so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoju splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so različni, zaradi različnih metod poučevanja, s čimer so zagotovljeni kriteriji veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, hkrati pa je upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

  • oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
  • oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
  • ponujanje kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih, s katerimi se motivira študente in študentke za pridobivanje dodatnega znanja in veščin,
  • omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
  • pridobiti podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študentov in študentk, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja znanja in kriterijih ocenjevanja seznanjeni pisno z učnim načrtom ter ob začetku izvajanja posameznega predmeta (na začetku vsakega semestra). Poleg tega visokošolski učitelj seznani študente z načrtom izvedbe predmeta, študijskimi obveznostmi, deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta in relevantno literaturo.

  • ustni izpiti,
  • pisni izpiti,
  • raziskovalne naloge,
  • ustne predstavitve raziskovalnega dela in ugtovitev,
  • reševanje realnih problemov (case studies),
  • projekti, vrstniško ocenjevanje,
  • doktorska disertacija.

Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. 

NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, oddati prijavo teme na obrazcu OBR-FUDŠ-010, ki jo potrdi Komisija za znanstvenoraziskovalno delo (v nadaljevanju KZRD), ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FUDŠ-011.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECT, opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 ECTS, ki se oceni na podlagi mnenja mentorja, ter potrjena dispozicija na senatu FUDŠ.

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če:

  • ne doktorira na študijskem programu tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).

PRIDOBLJENE KOMPETENCE

Študenti/ke bodo v okviru doktorskega študija Sociologija in psihosocialne študije pridobili naslednje splošne kompetence: 

  • sposobnost avtonomnega identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev;
  • izrazito avtonomno ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti;
  • sposobnost prispevanja k ustvarjanju vrhunskega znanja na področju sociologije oziroma psihosocialnih študij;
  • sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju sociologije oziroma psihosocialnih študij;
  • sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela za ustvarjanje, interpretiranje in iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v znanosti in stroki;
  • poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost,(samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • sposobnost prenosa znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu;
  • zavezanost profesionalni etiki, ki vključuje visoko razvito zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih;
  • sposobnost izrazito avtonomnega oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih družbenih problemov;
  • sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njihovimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami;
  • zmožnost interdisciplinarnega znanstvenega in strokovnega dialoga in sodelovanja z drugimi poklicnimi profili v okviru družboslovja in širše;
  • sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.

Študenti/ke bodo v okviru doktorskega študija Sociologija in psihosocialne študije, smer Sociologija pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost za avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih sociologije in njej sorodnih disciplin;
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju sociologije ter sorodnih disciplin;
  • sposobnost inovativne uporabe in samostojnega kombiniranja raziskovalnih empiričnih socioloških metod ter metod njenih sorodnih disciplin (metode triangulacije in mešani pristopi);
  • sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov na visoki ravni zahtevnosti;
  • sposobnost vzorčenja na področju kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih pristopov;
  • obvladovanje najzahtevnejših metodoloških izzivov,
  • sposobnost kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu sociologije (in družboslovja nasploh), tudi na vrhunski ravni;
  • sposobnost priprave in izvedbe komparativega raziskovanja in sodelovanja v timih, ki izvajajo komparativne raziskave;
  • sposobnost kritičnega reflektiranja in aplikacije znanj na področju politične ali ekonomske sociologije ali sociologije kulture;
  • sposobnost avtonomnega ustvarjanja, interpretiranja in iskanja odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja na področju politične ali ekonomske sociologije ali sociologije kulture;
  • sposobnost poglobljene analize ekonomskih procesov v sodobnih družbah;
  • poznavanje ključnih teoretskih pristopov in raziskovalnih strategij v okviru ekonomske sociologije;
  • razumevanje prekrivanj in razlik med ekonomsko sociologijo in sorodnimi sub-disciplinami(socioekonomija, politična ekonomija, institucionalna ekonomija);
  • razumevanje koncepta vraščenosti (embeddedness) in delovanja ekonomskih akterjev v okviru socialnih struktur – poznavanje in ustrezno ovrednotenje neekonomskih vplivov na ekonomske procese;
  • sposobnost analize političnih procesov v sodobni družbi;
  • poznavanje značilnosti večnivojskega vladanja (multi-level governance);
  • razumevanje razvojne vloge političnega sistema;
  • razumevanje bistva demokratične ureditve;
  • sposobnost analize kulturnih procesov v sodobni družbi;
  • razumevanje načinov pojavljanja, reprodukcije in spreminjanja verskih, moralnih, pravnih, estetskih, znanstvenih, tehnoloških itd. pomenov in simbolov;
  • razumevanje načinov, kako se pomeni in simboli izražajo v človekovem delovanju in udejanjijo v kulturnih artefaktih (govorjen in pisan jezik, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba, ples, socialne institucije itd.);
  • formulacija insposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta na najvišji zahtevnostni ravni;
  • sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih načrtov;
  • sposobnost prezentacije in zagovarjanja raziskovalnih rezultatov na najvišji zahtevnostni ravni;
  • sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih rezultatov na najvišji zahtevnostni ravni.

Študenti/ke bodo v okviru doktorskega študija Sociologija in psihosocialne študije, smer Psihosocialne študije pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:

  • sposobnost argumentiranja in vpeljave na znanosti temelječe prakse;
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju ter sorodnih disciplinah;
  • sposobnost priprave in izvedbe komparativega raziskovanja in sodelovanja v timih, ki izvajajo komparativne raziskave;
  • sposobnost vzorčenja na področju kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih pristopov;
  • obvladovanje najzahtevnejših metodoloških izzivov;
  • sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov na visoki ravni zahtevnosti;
  • formulacija in sposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta na najvišji zahtevnostni ravni;
  • sposobnost kritičnega presojanja raziskovalnih načrtov;
  • sposobnost inovativne uporabe in samostojnega kombiniranja raziskovalnih empiričnih metod raziskovalnega področja ter metod sorodnih disciplin (metode triangulacije);
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju psihopatologije;
  • poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk pojava in zdravljenja duševne disfunkcionalnosti;
  • poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk in sodobnih raziskav stresa, travme in psihofiziologije; – avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih socialne kognicije in percepcije;
  • sposobnost pridobivanja, selekcioniranja, evalviranja, kritičnega reflektiranja in umeščanja novih kompleksnih znanj ter njihove interpretacije v kontekstu socialne kognicije in percepcije, tudi na vrhunski ravni;
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje aktualnih teoretskih kognitivno-znanstvenih spoznanj iz relevantnega področja;
  • sposobnost za avtonomno reševanje konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji, na različnih področjih psihosocialnih študij in njim sorodnih disciplin;
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strategij kriznih intervenc;
  • poglobljeno razumevanje aktualnih teoretskih predpostavk pojava in razvoja psihosocialne krize;
  • poglobljeno poznavanje in razumevanje vpliva stoične filozofije in budizma na razvoj kognitivno vedenjskih pristopov;
  • sposobnost kritične presoje ključnih kognitivno vedenjskih pristopov 3. vala.
 

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor doktorske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Ob zaključku študija prejme študent doktorsko diplomo, ki je javna listina.

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. list RS, št. 61/06) pridobi po zaključku študija študent oz. študentka znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti z okrajšavo dr., ki se pristavlja pred imenom in priimkom. V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov pridobljen, vpiše: s področja sociologije ” / “s področja psihosocialnih študij”. 

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

  1. V znanstveno raziskovalnih in visokošolskih organizacijah na področju družboslovja je doktorski profil samoumevno potreben, saj se od operativnega jedra teh organizacij pričakuje visoko stopnjo inovativnosti, samostojnosti in vodstvenih sposobnosti v raziskovalno-razvojnem delu in vrhunske sposobnosti za prenos znanja, po eni strani na mlajše raziskovalce in študente, po drugi strani pa v gospodarstvo in k drugim relevantnim uporabnikom.
  2. V javni upravi, lokalni samoupravi, v mednarodnih institucijah in v nevladnih organizacijah je doktorski profil s področja sociologije in psihosocialnih študij kompetenten za reševanje najzahtevnejših organizacijskih, komunikacijskih, kadrovskih in drugih vprašanj, kjer so potrebne inovativne rešitve, oprte na aplikacijo najkompleksnejših teoretskih znanj. V poštev pride tako ekspertno svetovanje na ravni organizacije kot tudi svetovanje na ravneh, ki vključujejo posamične vidike usmerjanja posameznika, družbe in njenih podsistemov na mikro in makro ravni. 
  3. V gospodarskih družbah, še posebno večjih, je doktorski profil s področja sociologije pomemben za samostojno ekspertno in/ali raziskovalno delo in/ali vodenje raziskovalnih ali ekspertnih skupin, še posebno na področjih zahtevnejšega raziskovanja trga, javnega mnenja, zahtevnejših stikov z javnostmi, najzahtevnejših organizacijskih in kadrovskih vprašanj.
  4. Doktoranti s področja psihosocialnih študij lahko samostojno, ali z vključevanjem v interdisciplinarne time, delujejo na področju preventivnih in kurativnih aktivnosti, namenjenih skrbi za duševno zdravje, ki vključujejo raziskovanje in evalviranje stanja in ukrepov na področju duševnega zdravja na nacionalni in mednarodni ravni, ter izvajanje in koordiniranje programov duševnega zdravja. Vključujejo se lahko v raziskovanje, načrtovanje, razvoj in spremljanje socialne in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.