Februarja 2016 sta Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) in Ameriška univerza Bejrut (AUB) pričeli z uradnim sodelovanjem, ki ga je financiral program Evropske unije Erasmus+, v okviru ključnega ukrepa za učno mobilnost posameznikov. Sodelovanje je bilo v prvi vrsti vzpostavljeno z namenom diverzifikacije strategij internacionalizacije in širitve mednarodnih partnerstev obeh institucij, kot tudi bolj specifičnih akademskih interesov. FUDŠ v Libanonu vidi poseben pomen, saj gre za eno izmed bolj stabilnih držav v EU soseščini, ki hkrati gosti tudi nekatere najboljše raziskovalne in akademske institucije v regiji, med katerimi še posebno izstopa prav AUB. Prav zaradi tega sta Libanon in AUB odlični izhodiščni točki za širjenje mreže partnerstev na Bližnjem Vzhodu in pridobitev dragocenega znanja o regiji. Za AUB pa je sodelovanje s Slovenijo in FUDŠ posebno relevantno predvsem zaradi pridobivanja in izmenjave novih idej o teoretskih in metodoloških pristopih, predvsem na področju demokratizacije. Kot poudarja eden izmed udeležencev mobilnosti prof. dr. Matevž Tomšič so »določene tematike, s katerimi se ukvarjajo na AUB, denimo vprašanje tranzicijske pravičnosti, aktualne tudi s slovenskega vidika, saj glede tega obstajajo določene vzporednice med slovensko in libanonsko situacijo.«

V okviru projekta je sodeloval tako senijorski kot mlajši kader obeh institucij, na študentsko mobilnost pa sta na FUDŠ prišli tudi dve študentki AUB. Čeprav je projekt trajal zgolj eno leto in pol, sta FUDŠ in AUB uspeli spisati številne zanimive in uspešne zgodbe. Iz evalvacijskih poročil, ki so jih vsi udeleženci izpolnili ob zaključku projekta je razvidno, da so mobilnosti močno prispevale k razvoju številnih kompetenc, ki jim bodo koristile pri njihovem profesionalnem in osebnostnem razvoju. Doc. dr. Jani Krivec, ki se je enomesečne mobilnosti udeležila v letu 2016, se poleg pridobivanja tovrstnih kompetenc, zdi pomembna tudi vzpostavitev stikov s strokovnjaki s katerimi bodo sodelovali tudi v prihodnje in s tem nadgradili obstoječe delo. Izpostavila je tudi, da »so tovrstne izmenjave nuja, v kolikor želi fakulteta vstopiti v mednarodni prostor in razvijati kvaliteten program, ki presega meje Slovenije. Nenazadnje, z obiskom sem razširila svoja obzorja in dobila nov zagon in motivacijo za svoje delo.« Prof. dr. Matej Makarovič je izpostavil, da sta »moja obiska na AUB v okviru Erasmus+ projekta bila od gostovanj, ki sem jih doslej opravil na tujih univerzah, vsekakor med najbolj zanimivimi. Po eni strani sem dobil priložnost za stik z res izjemno kakovostnim akademskim okoljem, po drugi strani pa je šlo tudi za poučno medkulturno izkušnjo.«

Obiska iz AUB sta naredila izjemen vtis na FUDŠ, nekatere druge slovenske fakultete in širšo javnost. Prof. dr. Anies Al-Hroub je med drugim izvedel delavnico o identifikaciji dvojno izjemnih otrok ter slovenskim strokovnjakom in študentom s področja izobraževanja in psihologije omogočil, da spoznajo model za identifikacijo tovrstnih učencev, ki ga lahko učinkovito uporabljajo v šolskih in drugih izobraževalnih kontekstih. Doc. dr. Rima Majed pa je pripravila zanimiva predavanja o arabskih vstajah in konfliktih na Bližnjem Vzhodu in Libanonu, ki so presegla običajen medijski, politični in velikokrat tudi uveljavljen akademski diskurz o tem delu sveta. Sama mobilnost ocenjuje kot »odlično in nepozabno izkušnjo, ki je bila tudi zelo produktivna, saj mi je dala priložnost, da se srečam s kolegi na svojem področju, učim v novem okolju ter svoje raziskave delim s slovenskimi študenti, kolegi in mediji.« Še globlji vpogled v politični in širše družbeni kontekst Libanona in regije pa je pridobila tudi FUDŠ-jeva mlada raziskovalka Janja Mikulan Kildi, ki je na AUB preživela tri mesece in pol ter tam opravila velik del empirične raziskave za svojo doktorsko disertacijo. Meni, da ji je projekt omogočil »eno izmed najbolj neprecenljivih akademskih izkušenj, saj »sem imela priložnost in čast sodelovati z nekaterimi vodilnimi družboslovci, ki se ukvarjajo z razmerami na Bližnjem Vzhodu in tako razbiti številne zgrešene predstave o regiji ter spoznati pristope, ki nam omogočajo razumeti dejansko stanje na terenu. Poleg tega sem spoznala številne zanimive sogovornike iz različnih spektrov družbe, ki so prispevali k moji raziskavi.«

Pomemben del te Erasmus+ zgodbe pa niso predstavljali zgolj akademski udeleženci, temveč tudi študenti. Tako prof. Tomšič kot prof. Makarovič izpostavljata, da je njuna izkušnja bila posebna tudi zaradi dela z izjemno zainteresiranimi, motiviranimi, nadarjenimi in komunikativnimi študenti AUB ter spoznavanja neformalnega pristopa k izvajanju pedagoškega procesa. Dve magistrski študentki AUB pa sta imeli priložnost, da akademsko in širše slovensko okolje, spoznata še na svoji trimesečni mobilnosti na FUDŠ. Diala J. Daoud je poudarila, da ji je šele ta izkušnja pomagala razumeti misel, da se življenje začne na koncu našega območja udobja. Izpostavila je, da ji je »Erasmus+ program pomagal pri mojem osebnostnem, akademskem in strokovnem razvoju. Le redki so tisti, ki se lahko poistovetijo z noro, nepozabno in bogato izkušnjo kot je bila moja.« Občutke pa deli tudi njena kolegica Elsa Maria Karam, ki je poleg mobilnosti na FUDŠ, opravljala tudi pripravništvo pri raziskovalnem zavodu Mirovni inštitut. Povedala je, da »sem si vedno predstavljala, da obstaja možnost, da bom nekoč zapustila Libanon, a ta »pobeg« je bil popolno nasprotje tega kar sem pričakovala, saj sem imela priložnost, da dejstva in tradicije svoje države predstavim kolegom v Sloveniji.

To je okrepilo moje zavedanje o libanonskih lepotah, hkrati pa sem spoznala tradicije in načine razmišljanja druge države.« Ker je šlo za prvi tovrsten Erasmus projekt sodelovanja z državo izven evropskega prostora, pa je projekt predstavljal tudi popolnoma novo izkušnjo za strokovne službe FUDŠ. Mag. Jasmina Jakomin, vodja projekte pisarne in Erasmus+ koordinatorica na FUDŠ je poudarila, da je tekom izvedbe pridobila številna znanja in neprecenljive izkušnje, ki ji bodo koristile pri prihodnjih tovrstnih projektih, ki se jih FUDŠ že izjemno veseli.

Janja Mikulan Kildi, mlada raziskovalka in asistentka na FUDŠ