Kolegij fakultet

Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja (v nadaljevanju Kolegij)  smo spomladi 2016 v Ljubljani ustanovile Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana)Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (TeoFLj) in Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), ki trenutno v Sloveniji edine izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja, skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo (OIP)Združenjem zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)Društvom študentov psihoterapije Slovenije (DŠPTS)Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije (PSIP) in Društvom za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM (DAM).

19. 7. 2016 smo v Ljubljani podpisali Dogovor o medsebojnem sodelovanju za zakonsko ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji. Menimo namreč, da je sprejem zakona o psihoterapiji potreben, saj se bo le z ustrezno zakonsko regulacijo področja in poklica, ki določa standarde potrebne za opravljanje psihoterapije uporabnikom omogočilo ustrezno etično in strokovno obravnavo. Na ta način se bomo izognili neprimernim obravnavam ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki imajo lahko zelo škodljive posledice in prispevali k boljšem duševnem zdravju in počutju celotne slovenske družbe.

Več o prizadevanjih kolegija

S sodelovanjem na različnih področjih (strokovnem, z mediji, ministrstvi, vlado in drugimi), ki je bilo potrjeno na Kolegiju, stremimo k ureditvi pravne podlage za opravljanje psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti zaradi:

  • uveljavitve psihoterapije in psihosocialnega svetovanja kot akademskih znanstvenih disciplin in samostojnih poklicev;
  • ureditve področja psihosocialnega svetovanja v okviru tako zakonsko urejene psihoterapije;
  • urejanja trenutnih razmer na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja še pred sprejetjem zakona o psihoterapiji;
  • zaščite psihoterapevtov, svetovalcev in uporabnikov psihoterapevtskih ter svetovalnih  storitev;
  • zaščite pred šarlatanstvom in zlorabami samooklicanih strokovnjakov;
  • zmanjšanja sive ekonomije;
  • spodbujanja  razvoja psihoterapije na različnih področjih (npr. povečane možnosti samozaposlovanja);
  • kvantitativnega povečanja psihoterapevtskih storitev;
  • izboljšanja kvalitete ponujenih storitev;
  • izboljšanja dostopnosti do psihoterapevtskih in svetovalnih storitev uporabnikom;
  • vključevanja v sodobne evropske tokove: zakon o psihoterapiji je sprejelo že osem evropskih držav;
  • preprečitve poskusov, da bi en psihoterapevtski pristop (npr. psihoanalitska terapija) ali ena poklicna skupina (npr. klinični psihologi ali psihiatri) dobila a priori privilegiran položaj;
  • zagotovitve visoke znanstvene ravni tega poklica in za zaščito standardov in normativov tega poklica, ki so v evropskih deželah že dogovorjeni;
  • registracije poklica, ki ga bo mogoče doseči po različnih poteh, ki so se v Sloveniji že razvile, npr. po poti rednega in izrednega univerzitetnega študija v skladu z bolonjsko reformo in po izven akademskih poteh, ki upoštevajo evropske standarde (npr. standarde Evropske diplome iz psihoterapije);
  • zagotovitve nadaljnjega razvoja različnih psihoterapevtskih pristopov in postopkov.

Vladne strukture je potrebno spodbuditi, da aktivirajo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki relevantnih organizacij na področju psihoterapije in svetovanja. Da bi pospešili postopek priprave zakona o psihoterapiji in vzbudili zanimanje javnosti, je potrebno organizirati različne javne aktivnosti (npr. posvet na temo zakona o psihoterapiji) z vključitvijo širše javnosti in medijev in začeti postopke za ustanovitev Zbornice psihoterapevtov in svetovalcev Slovenije, ki bo delovala kot zametek strokovne zbornice z javnimi pooblastili in bo vključevala vse relevantne subjekte s področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji.

Kolegij v svojih prizadevanjih za normativno ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja izhaja iz naslednjih ključnih izhodišč:

 1.    Psihoterapija in psihosocialno svetovanje sta samostojna poklica.
 2.    Izobraževanje iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja se izvaja na kakovostni profesionalni in znanstveni ravni.
 3.    Popolna izobrazba na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja obsega teorijo, osebno izkušnjo in psihoterapevtsko oziroma svetovalno prakso pod supervizijo.

Predstavitev članic kolegija

Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana) je del mednarodne mreže Univerze Sigmunda Freuda z matico na Dunaju in podružnicami v Parizu, Berlinu,  Milanu in Lienzu. Poleg ostalih študijskih programov omogoča dodiplomski in magistrski študij psihoterapevtske znanosti. V okviru fakultete deluje tudi Psihoterapevtska ambulanta, kjer študentje ob superviziji učiteljev izvajajo psihoterapevtsko prakso. Zahteve študija dosegajo in celo presegajo evropske kriterije za izobraževanje iz psihoterapije za samostojen poklic.

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (TeoFLj) je ena od petih ustanovnih fakultet Univerze v Ljubljani. Poleg ostalih študijskih programov se izvaja tudi program izpopolnjevanja, magistrski in doktorski študij iz zakonske in družinske terapije. S tem se pridružuje evropskim in ameriškim univerzam, ki se s svojimi programi osredotočajo na usposabljanje na osnovi znanstvenih raziskav.

Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) je v letošnjem letu praznovala desetletnico obstoja. Poleg ostalih študijskih programov se na fakulteti izvaja študij psihosocialne pomoči prve in druge stopnje ter psihoterapevtsko propedevtiko.. V okviru fakultete deluje tudi Nacionalni inštitut za psihoterapijo (NIP), ki se usmerja na praktično izvajanje psihosocialnega svetovanja ter raziskovalno dejavnostjo, s čimer se povezuje nacionalno akretitiran študij na visokošolskem nivoju, prakso ter raziskovanje v zaključeno celoto.

Odprti inštitut za psihoterapijo (OIP) povezuje psihoterapevte različnih pristopov, ki jih druži raziskovanje človekovega duha in začudenost nad mogočnostjo psihičnega sveta. V okviru inštituta nudijo psihoterapevtsko pomoč in razne oblike izobraževanja.

Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS) je samostojno strokovno združenje, ki je bilo ustanovljeno z namenom zagotavljanja strokovnosti, kakovosti in etičnosti izvajanja zakonske in družinske terapije, nudenja strokovne podpore in izobraževanja (mednarodni kongresi, študijski dnevi) in urejanja zakonskih podlag za delo zakonskih in družinskih terapevtov.

Društvo študentov psihoterapije Slovenije (DŠPTS ) združuje študente psihoterapije, ki se izobražujejo na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Osrednji cilj društva je povezovanje študentov psihoterapije med seboj ter zavzemanje za razvoj in izboljšanje pogojev študija psihoterapije. Z namenom ozaveščanja širše javnosti o psihoterapevtski dejavnosti organizirajo razna predavanja, posvete in delavnice.

Združenje za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije (PSIP) so ustanovili študenti FUDŠ v Novi Gorici, ki si prizadevajo približati področje psihosocialnega svetovanja in psihoterapije širši javnosti, tako strokovnjakom kot uporabnikom. V ta namen organizirajo različna izobraževanja, posvete in okrogle mize.

Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM (DAM) so ustanovili ljudje, ki so se v življenju tudi sami srečali z depresijo in anksioznimi motnjami in okusili bolečino, ki jo prinesejo. Namen društva sta pomoč in podpora osebam, ki trpijo ali so trpele, za katero koli obliko anksioznih motenj in depresije ter njihovim sorodnikom in podpornim osebam. Poslanstvo društva je, da združuje ljudi in jih spodbuja, da si medsebojno pomagajo in tako lažje nosijo breme anksioznih motenj. V ta namen so postavili spletno stran, forum, center, kjer posamezniki s tovrstnimi težavami lahko pridejo v stik z drugimi osebami s podobnimi izkušnjami, izdajajo pa tudi tiskano gradivo, knjige.

Od besed k dejanjem

V državah EU naj bi po ocenah raziskovalcev 38,2 % prebivalstva, to pomeni 164,8 milijona oseb letno, trpelo za duševnimi motnjami. Vse slabše duševno zdravje ni samo problem številnih posameznikov, pač pa tudi družbe kot celote. Postaja namreč eden glavnih javnozdravstvenih problemov, ki mu družba ne posveča ustrezne pozornosti in zamuja s sistemskimi ukrepi.

Slovenija kljub svoji relativni gospodarski razvitosti zaostaja na področju razvoja psihoterapije in svetovanja za državami, kot so npr. Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Nizozemska itn. V Sloveniji primanjkuje psihosocialnih svetovalcev in psihoterapevtov. Obseg psihoterapevtskih in svetovalnih storitev je glede na potrebe premajhen. Razlike v kakovosti in ceni ponujenih psihoterapevtskih in svetovalnih storitev so velike. Dostopnost do psihoterapevtskih in svetovalnih storitev je slaba. Za paciente ni preglednega sistema informiranja o vrsti in kakovosti psihoterapevtskih in psihosvetovalnih storitev, zato niso zaščiteni pred šarlatansko ponudbo samooklicanih terapevtov in svetovalcev. Psihoterapija je tudi slabo integrirana v sistem javnega zdravstva, saj tudi tam ni dovolj ustrezno usposobljenih kadrov.

Ker na snovi tarnanja in kritiziranja ni rezultatov smo se združili in stopili v akcijo. V državnem svetu smo organizirali Posvet o normativni ureditvi psihoterapije v Sloveniji, kjer smo v okviru debate med relevantnimi deležniki ugotovili da:

- potrebujemo sezname ustrezno izobraženih psihoterapevtov in svetovalcev, kamor se uporabniki lahko obrnejo z zagotovilom po strokovno opravljeni storitvi

- je stroka složna, da je potrebno ustrezne izstopne kriterije izobraževanja na področju psihoterapije in svetovanja ustrezno zakonsko določiti, jih spoštovati in kontrolirati. Konsenz stroke je potrebno doseči glede vstopnih kriterijev

- noben teoretičen pristop ne more sam po sebi dobiti licence za opravljanje poklica psihoterapevta oz. psihosocialnega svetovalca. Nujno potrebna je tudi ustrezna supervidirana praksa.

- z dosego zgornjih ciljev je potrebno politike ustrezno seznaniti s problematiko, aktivno sodelovati in soustvarjati politiko ter obnoviti in ustrezno preoblikovati delovno skupino za pripravo novega zakona za področje psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. V tem okviru smo si zastavili cilj, da apeliramo na ministrstvo za zdravje, da čimprej obudi Delovno skupino za pripravo zakona, v kateri bodo predstavniki ključnih akademskih in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja.

Ker je zavedanje problematike prvi korak, ki pa do rešitve vodi le preko kontinuiranega aktivnega delovanja v pravo smer je kolegij ustanovil Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje.

Kaj je Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje in kaj je njegovo poslanstvo?

Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (v nadaljnjem besedilu Združenje) je strokovno združenje, organizirano pa pravilih Zakona o društvih, ki pod eno streho povezuje delujoče psihoterapevte oziroma svetovalce in edukante pod supervizijo na eni strani  ter uporabnike psihoterapevtskih storitev in simpatizerje ter podpornike psihoterapije na drugi strani. Člani Združenja bodo predvidoma že konec januarja 2017 na prvi konstitutivni seji občnega zbora po predhodnem kandidacijskem postopku volili organe in predsednika Združenja.

Namen Združenja je strokovno-izvajalskemu delu članstva zagotoviti večjo strokovno kredibilnost ter skupno zavzemanje in zastopanje njihovih strokovnih interesov. Uporabniškemu delu članstva in drugim uporabnikom psihoterapevtskih storitev pa želi ponuditi verodostojne informacije o delujočih psihoterapevtih vključno z relevantnimi podatki o njih kot strokovnjakih in o psihoterapevtskem pristopu, ki ga izvajajo. Ažurne informacije, dostopne na spletni strani Združenja, bodo omogočile lažji izbor ustreznega psihoterapevta oziroma svetovalca. Združenje bo oblikovalo tudi častno razsodišče, ki bo obravnavalo morebitne pritožbe na delo članov, pa tudi odgovarjalo na različna vprašanja uporabnikov, kar bo dalo Združenju in njegovim članom - izvajalcem večjo strokovno kredibilnost. Biti član Združenja bo za člana, ki je delujoči psihoterapevt ali svetovalec, znak kakovosti, saj se bodo člani prostovoljno povezali in vnaprej dopustili obravnavo na častnem razsodišču v primeru pritožbe na njihovo delo.

Kdo lahko postane redni in kdo pridruženi član Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje?

Redni člani lahko postanejo tisti, ki:

  • dejavnost psihoterapije ali psihosocialnega svetovanja že opravljajo v okviru veljavne pravno formalne organizacijske oblike kot npr. zavod, društvo, s.p., d.o.o. in podobno;
  • so registrirani za to dejavnost po veljavni zakonodaji;
  • imajo doseženo drugo stopnjo  visokošolskega študija  po bolonjskem sistemu oziroma univerzitetno izobrazbo sedme stopnje po pred bolonjskem sistemu;
  • so strokovno usposobljeni za psihoterapevtsko oziroma svetovalno delo, kar dokazujejo z listinami, da so zaključili enega od izobraževalnih programov s področja psihoterapije oziroma psihosocialnega svetovanja, ki obsega za psihoterapevte najmanj 500 ur teoretskih vsebin, najmanj 250 ur osebne izkušnje in najmanj 500 ur psihoterapevtske prakse, ki je bila supervidirana z najmanj 150 urami supervizje; za svetovalce pa najmanj  450 ur teoretskih vsebin, najmanj 250 ur svetovalne prakse, najmanj 100 ur supervizije in 50 ur osebne izkušnje.

Redni člani lahko postanejo tudi strokovne osebe, ki delujejo  na akademskem  področju psihoterapije in psihosocialnega  svetovanja in torej niso delujoči psihoterapevti oziroma svetovalci.

Pridruženi člani lahko postanejo edukanti in specializanti s področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, če so vključeni in aktivno delujejo v enem od programov edukacije za psihoterapijo in svetovanje in delajo pod supervizijo. Pridruženi člani Združenja so lahko tudi uporabniki psihoterapevtskih in svetovalnih storitev ter tudi drugi podporniki psihoterapevtske dejavnosti, kot so sponzorji, donatorji in simpatizerji s področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. O vključitvi kandidata v Združenje odloča posebna komisija za članstvo, saj je preveritev včlanjevanja ključnega pomena za strokovno kredibilnost članstva v Združenju.

Zaradi poenostavitve postopka včlanjevanja so od preverjanja izpolnjevanja včlanitvenih pogojev izvzeti tisti edukacijski programi, ki so javno bolj znani in uveljavljeni, zato se zanje vnaprej šteje, da izpolnjujejo pogoje za včlanitev. Gre za :

·         Evropsko diplomo iz psihoterapije (EDP), ki jo podeljuje Evropska zveza za psihoterapijo (EAP);

·         Slovensko diplomo, ki jo podeljuje Slovenska krovna zveza za psihoterapijo  (SKZP);

·         študij psihoterapevtske propedevtike in pridobil diplome evropskih akreditiranih združenj posameznih psihoterapevtskih pristopov;

·         magistrsko diplomo psihoterapevtske znanosti  na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana);

·         magistrski študij ali program izpopolnjevanja iz relacijske družinske terapije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani z  zaključenim  stažem iz relacijske družinske terapije v okviru Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije;

·         naziv psihoterapevt, ki ga podeljuje Združenje psihoterapevtov Slovenije;

·         specialistično diplomo iz psihoterapije EFPA za psihologe;

·         diplomo na dodiplomskem ali podiplomskem študiju psihosocialne pomoči  na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Vse, ki že delujete samostojno kot psihoterapevti ali svetovalci in tisti, ki ste še edukanti in že delate pod supervizijo, vabljeni v naše vrste. Z združevanjem delujočih psihoterapevtov in svetovalcev bomo oblikovali urejen in pregleden psihoterapevtski prostor, v katerega bomo vnesli strokovno, etično in transparentno delo psihoterapevtov in svetovalcev, ki se bodo pripravljeni prostovoljno podrediti častnemu razsodišču v primeru morebitne pritožbe na njihovo delo. To je garancija tudi klientom, da lahko zaupajo v strokovno in etično neoporečno delo izbranega izvajalca kot člana Združenja.

Vzpostavitvi delovanja  Združenja bo namenjeno posebno strokovno srečanje v prvi polovici februarja 2017, kjer bomo detajlno predstavili idejo Združenja, njegove cilje in vzajemne koristi vseh sodelujočih v Združenju kot win-win situacijo. Predstavili pa bomo tudi nadaljnje aktivnosti za izvolitev organov Združenja in način kandidiranja za posamezne zadolžitve. Želimo, da je to Združenje naše skupno, kjer bomo soodločali in delovali vsi po vnaprej konsenzualno določenih pravilih. Morebitno članstvo v drugih strokovnih združenjih ni ovira. Poudarek našega združevanja je na zagotavljanju pogojev za neposredno delo, vzpostavitvi mreže psihoterapevtov in svetovalcev, ki jo bomo tvorili člani sami. Z mreženjem in ozaveščanjem ljudi bomo znatno zmanjšali delo šarlatanom, ljudem pa olajšali iskanje strokovnih in kredibilnih izvajalcev.

Posvet o normativni ureditvi psihoterapije v Sloveniji

Bodite aktivni 

Ker šteje aktivnost vseh ljudi vas pozivamo, da kot podobno misleči, ozaveščeni in odgovorni posameznik, prevzamete iniciativo in podpišite peticijo ZA takojšnjo zakonsko ureditev področja psihoterapije in svetovanja, ki bo ljudem omogočala pravico do kakovostnih, dostopnih in reguliranih psihoterapevtskih in svetovalnih storitev in obenem zagotovila visoko strokovno raven teh storitev z opredelitvijo poklica in pogojev izobrazbe za psihoterapevta in svetovalca. 

Peticija

Ostalo gradivo

Slike iz svečanosti ob podpisu dogovora o sodelovanju_junij 2016

Gradivo za normativno ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji

Poročilo seje državnega zbora dne 18.1.2017 (Parlamentarni Odbor za zdravstvo je pozval k normativni ureditvi področja psihoterapije). Posnetek seje si lahko ogledate tudi na povezavi.

Povezave

https://www.facebook.com/zakonopsihoterapiji/?fref=ts