Doktorski študij Sociologija

Stopnja (in vrsta) programa: podiplomski doktorski program (3. stopnja)

Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 KT

Smeri: program nima smeri

Način in kraj izvajanja študija: Ljubljana, Novo mesto ter Nova Gorica - izredni študij

Znanstveni naslov: doktor znanosti oz. doktorica znanosti

Doktorski študij je pretežno individualen z malo organiziranega študijskega dela, ki obsega dva izpita v prvem letniku. Izvaja se v izredni obliki (to je najmanj tretjina ur predvidenih za redni študij) in sicer v popoldanskem času ob delavnikih in ob sobotah dopoldne. Če je vpisanih manj kot 10 študentov, se izvaja v obliki konzultacij.

Pogoji za vpis

VPIS V 1. LETNIK

V prvi letnik doktorskega študijskega programa Sociologija se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:

  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
  • kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.

VPIS V 2. LETNIK - Vpis po merilih za prehode

V skladu z 39. členom Zakona o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi je možen prehod v študijski program tretje stopnje iz študijskih programov iste stopnje. Vloge za prehode se obravnavajo individualno skladno s fakultetnimi pravili.

Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

Skladno z drugo alinejo 16. člena istega zakona morajo diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, do vpisa v drugi letnik doktorskega študijskega programa opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu 30 kreditnih točk, ki obsegajo naslednje predmete: Sodobne družbene teorije, Kvalitativno raziskovanje v družbenih vedah, Metode kvantitativne analize, Primerjalne raziskovalne metode in Izzivi globalizacije.

Temeljni cilji programa

Cilj doktorskega študija Sociologije je izobraziti doktorante za raziskovalno delo v znanstveno-raziskovalni sferi ter strokovno delo na področjih politike, javne uprave, gospodarstva in civilnodružbene sfere, tako v okviru države Slovenije kot tudi na mednarodnem nivoju. Temeljni cilj študija je usmerjen v poznavanje in obvladovanje najsodobnejših znanj in raziskovalnega instrumentarija na področju sociologije in njenih poddisciplin.

Program

Program je zasnovan tako, da omogoča študentom usmeritev v eno od treh socioloških poddisciplin: politično sociologijo, ekonomsko sociologijo in sociologijo kulture. Gre namreč za poddiscipline, ki pokrivajo tri izmed napomembnejših in v razvojnem smislu najrelevantnejših področij: politiko (usmerjanje družbe in doseganje ciljev) in ekonomijo (zagotavljanje resursov) in kulturo (vrednotne in vedenjske podlage za delovanje). Tako bodo študentje poleg metodoloških znanj pridobili najsodobnejša in najrelevantnejša znanja, potrebna za teoretsko rezoniranje narave in dinamike teh treh področij. Poleg socioloških znanj in vsebin, ki bodo v ospredju, bodo študentje pridobili znanja iz drugih disciplin (politologije, ekonomije, kulturologije), ki se dotikajo omenjenih področij.

Študijski program je sestavljen iz enega metodološkega predmeta, ki bo študentom podal znanja iz najsodobnejših kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod (ter načinov njihovega kombiniranja v raziskovalnem delu) ter enega teoretskega predmeta, ki ga bodo študentje izbrali izmed treh predmetov, pri čemer je vsak od njih vezan na eno od treh omenjenih socioloških poddisciplin: politično sociologijo, ekonomsko sociologijo in sociologijo kulturo. Polge tega se bodo morali udeležiti dveh doktorskih seminarjev: dispozicijskega seminarja, kjer bodo predstavili izhodišča svoje doktorske naloge; in disertacijskega seminarja, kjer bodo predstavili preliminarne ugotovitve svoje doktorske naloge. Glavnina dela na pripravi doktorske naloge pa bo individualno raziskovalno delo ob pomoči in sodelovanju izbranega mentorja (in komentorja).