Sinergijska integracija kvantitativne sociologije in STEM področij za razreševanje kritične družbene dileme: Prepoznavanje univerzalnosti v družbenih pojavih: primeri cepljenja, migracij in korupcije (J7-3156 B)

Vodji projekta: 

Vodja projektna na FUDŠ: prof. dr. Borut Rončević
Vodja projekta na FIŠ:
prof. dr. Podobnik Boris

Borut Rončević_2020

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt

Obdobje izvajanja: 36 mesecev
Začetek projekta: 1.10.2021
Zaključek projekta: 30. 9. 2024

Partnerstvo: Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, UM Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, UL Medicinska fakulteta

Kratek opis projekta:

Teorije zarote pogosto povzročijo takojšnje učinke na gospodarsko rast in lahko sprožijo še hujše dolgoročne gospodarske učinke. Zdi se, da je demokracija še posebej ranljiva, ko je družba razdeljena na po velikosti primerljive, a zelo antagonistične skupine. Te družbene pojave običajno opisujejo orodja, razvita v fiziki za sisteme, ki se približujejo prelomnim točkam. Tu lahko celo zanemarljiv šok sproži nenaden fazni prehod, zaradi katerega se sistem spremeni v popolnoma drugačno končno stanje.

Človeške družbe so na splošno zapleteni sistemi, zato je za njihovo razumevanje ključnega pomena, ali se različni družbeni pojavi v veliki meri razlikujejo ali kažejo univerzalnost. Univerzalnost je lastnost, ko v kompleksnih in naravnih sistemih obstajajo nekatere skupne lastnosti velikega razreda sistemov, ki so neodvisne od dinamičnih podrobnosti teh posamičnih sistemov. V tej raziskavi se osredotočamo na različne družbene pojave, kot so nasprotovanje cepljenju, migracije in korupcija, z zanimivim ciljem razkriti neko obliko univerzalnosti ali natančneje, ugotoviti, ali obstaja skupni temeljni stohastični formalizem, ki jih ureja. Kje smo našli motivacijo za iskanje univerzalnosti v družbenih pojavih? Razmislimo o pandemiji, pri kateri večina prebivalstva države nasprotuje cepljenju. Zelo pomembno je ugotoviti prelomno točko, na kateri bo družba prešla od večine, ki nasprotuje cepljenju, k novi večini, ki bo cepljenje močno sprejela. Podobno zaželen je prehod iz faze bolj koruptivne v fazo manj koruptivne države. Nazadnje, če migracije postanejo obsežne in nenadzorovane, se lahko pojavijo potencialno nevarni konflikti in družba lahko preide iz ravnotežnega stanja, kjer obstaja sožitje med domačini in priseljenci, v popolnoma drugačno ravnotežno stanje, za katero so značilni antagonizem in hudi socialni konflikti. Vsi prejšnji primeri kažejo nazorno dvofazno naravo. Kakšna pa je dinamika, ki nadzira te procese, in ali so sami procesi neprekinjeni ali nenadni, še vedno ni dobro razumljeno. Ni treba posebej poudarjati, da je razumevanje izvora in preprečevanje neugodnih scenarijev v človeških družbah ključnega pomena.

Kvantitativno modeliranje v okviru projekta bo temeljilo na kombiniranih metodah evolucijske teorije iger in omrežne znanosti. To zagotavlja prožno izhodiščno platformo, saj analizira vpliv socialno-ekonomske spodbude na racionalne akterje, druga pa spremlja vse možne interakcije akter-akter znotraj populacije. Predlagane raziskave bodo postavile nove standarde za modelni realizem – in tako oblikovale področje za prihodnja desetletja – z vključevanjem več plasti kompleksnosti. Gre za interdisciplinarni raziskovalni projekt, tako teoretični kot empirični, ki vključuje delovanje na strokovnih področjih sociologije, ekonomije in kompleksnih sistemov s pomočjo konceptov omrežne znanosti (kolektivni pojavi), statistične fizike (prelomne točke in fazni prehodi) in evolucijske teorije iger (kooperativno Nash-evo ravnovesje).

Rezultati / Aktivnosti:

Projekt se izvaja skozi 4 delovne pakete (WP), ki predstavljajo faze projekta.

WP1 Konsolidacija obstoječe platforme za modeliranje migracijskih procesov. Začenjamo s pregledom obstoječih modelov migracijskih procesov, pri čemer prepoznavamo modele, ki so najbolj primerni za raziskovanje sedanje krize v Evropi. Razširili jih bomo (za zdaj le na podlagi računalniškega pristopa), tako da bomo dodajali nove elemente skladno z našim problemom.

WP2 Zbiranje razpoložljivih in pridobivanje novih empiričnih podatkov. V okviru tega WP bomo preučili ne-računalniške vidike problema in oblikovali pregled sedanjih družboslovnih pristopov k tej temi. Pri tem se bomo prvenstveno zanašali na različne teorije imigracije in opravljene anketne raziskave.

WP3 Zbiranje razpoložljivih in oblikovanje novih nevroznanstvenih rezultatov / eksperimentov. Nedavna spoznanja v nevroznanosti kažejo, da imajo politična stališča ustrezno mesto v strukturi možganov. Tudi ta spoznanja bodo vključena v okvire našega modeliranja, poleg rezultatov novih eksperimentov z uporabo EEG metod (partner na FAMNIT), namenjenih ugotavljanju vidikov, ki jih dosedanje raziskave še niso zajele.

WP4 Zlitje vseh ugotovitev v univerzalni interdisciplinarni model. V tem zaključnem WP bomo sintetizirali spoznanja, pridobljena v prejšnjih delovnih paketih v univerzalnem modelu imigracije in integracije, ki združuje znanje različnih disciplin. Njegova končna oblika ne bo izključno računalniška, temveč bo vključevala druge vidike, ki presegajo dosedanja (state of the art) spoznanja. Vhodni podatki našega modela bodo vključevali znane mikro in makro parametre o posameznem imigracijskem/ integracijskem procesu, rezultat pa bo predikcija socialne dinamike v družbi gostiteljici.

Aktualno

Ni novic!